user PRIJAVA

Vzorčna RD

Vzorčna razpisna dokumentacija

Vzorci razpisnih dokumentacij so namenjeni naročnikom z namenom enostavnejšega izvajanja postopkov oddaje javnih naročil in lahko služijo kot osnova za izdelavo razpisne dokumentacije. Dokumenti, ki so objavljeni, vsebujejo obvezne sestavine, ki jih mora vsebovati razpisna dokumentacija glede na določila Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami) in tudi neobvezne sestavine, ki jih lahko posamezni naročnik uporabi glede na predmet naročila.

Objavljeni obrazci so lahko naročnikom v pomoč, vsebina pa je odvisna predvsem od razpisne dokumentacije v vsakem posameznem postopku oddaje javnega naročila in mora biti absolutno skladna z njo.

Navodila za vključitev v razpisno dokumentacijo (od 6.3.2023)

Opozorila naročnikom (sistem e-JN)


Vzorci razpisnih dokumentacij:

Primeri določil v pogodbi oz. razpisni dokumentaciji - razvezni pogoj

ODPRTI POSTOPEK – STORITVE:

 

___________________________________________________

 

ODPRTI POSTOPEK – BLAGO:

___________________________________________________

NAROČILO MALE VREDNOSTI– STORITVE:

__________________________________________________________

NAROČILO MALE VREDNOSTI– BLAGO:

__________________________________________________________
 

DINAMIČNI NABAVNI SISTEM– STORITVE (sistem e-JN) - NOVO:

DINAMIČNI NABAVNI SISTEM– BLAGO (sistem e-JN) - NOVO:

__________________________________________________________


Nasveti naročnikom pri pripravi razpisne dokumentacije:

Priprava razpisne dokumentacije terja veliko skrbnost naročnika, še zlasti v delu, ki se nanaša na postavljanje pogojev in zahtev, za katere morajo naročniki paziti, da so ti objektivni, povezani s predmetom naročanja in sorazmerni temu.

Na podlagi neustrezne ali neprimerne prakse in na podlagi zaznanih težav izpostavljamo nekaj najbolj bistvenih opozoril oziroma ugotovitev:

- Določanje roka začetka izvedbe in/ali roka dokončanja izvedbe predmeta naročanja v datumski obliki ni primerno, saj lahko v praksi povzroči velike težave, še zlasti, kadar postopek oddaje javnega naročila traja dlje od pričakovanj in v času sklenitve pogodbe rok začetka izvedbe, določen že v objavi razpisa, ni več izvedljiv oziroma je rok za dokončanje izvedbe predmeta bistveno krajši, kot bi bil, če bi bil postopek oddaje javnega naročila končan v pričakovanem času. Primerneje je roke definirati opisno (npr. v roku 8 mesecev od sklenitve pogodbe).

- Postavljanje pogoja, ki ga naročnik ne opiše ali konkretizira, ni primerno in onemogoča preverljivost ponudbe ali medsebojno primerjanje. Na primer zahteva po določenem obdobju delovnih izkušenj, ne da bi naročnik povedal, kaj šteje za delovne izkušnje in kako jih bo preverjal oziroma ocenjeval, je nesmiselna, hkrati pa očitno sama sebi namen, če naročnik postavljenega pogoja ne razume ali ne ve, kaj želi z njim doseči.
- Zapis v razpisni dokumentaciji, da ponudnik že s podpisom ponudbe (ali na posebnem obrazcu) podaja soglasje vnaprej za morebitno odpravo računskih napak ni pravilno ravnanje.

- V izogib morebitnim kasnejšim dvomom in težavam, naj naročniki v vzorcih pogodbe jasno opredelijo tudi, kdo nosi tveganje morebitne spremembe stopnje DDV. Primerna rešitev je zagotovo uporaba opcije v razpisni dokumentaciji, določitev pogodbenega zneska brez DDV z navedbo, da se DDV obračuna z veljavno davčno stopnjo v skladu z vsakokratno veljavno zakonodajo, ki ureja davek na dodano vrednost.

- Glede na dosedanjo sodno prakso sodišča EU in prakso DKOM, ki določata, da se mora naročnik striktno držati navedb v svoji razpisni dokumentaciji, opozarjamo na previdnost pri zapisu določbe v razpisni dokumentaciji, da se ponudba zavrne, če določen zahtevan dokument ali informacija ne bo predložena že v ponudbi. Sodišče EU je namreč že izrecno zapisalo, da mora naročnik ravnati strogo v skladu z merili (oziroma pravili), ki jih je sam določil, iz česar izhaja, da je poprava oz. dopolnitev ponudbe sicer v določenem obsegu možna in da mora naročnik pri diskrecijski presoji v zvezi z dopustitvijo dopolnjevanja ponudbe (kar izhaja iz dikcije petega odstavka 89. člena ZJN-3) ravnati pregledno ter do vseh ponudnikov enakopravno, vendar pa se mora pri tem strogo držati pravil, ki jih je sam vnaprej določil v razpisni dokumentaciji.

- Pri določanju meril za izbiro morajo naročniki upoštevati, da za oddajo javnega naročila storitve izdelave računalniških programov, arhitekturnih in inženirskih storitev ter prevajalskih in svetovalnih storitev ne smejo uporabiti zgolj cene kot edinega merila za oddajo javnega naročila. Za 82 delovno intenzivnih storitev (storitve iz prvega odstavka 67.a člena ZJN-3) mora naročnik poleg merila cene, vključiti tudi merila, ki se nanašajo na socialne vidike (upoštevaje socialno odgovorno javno naročanje). Pri merilih za izbiro ponudbe pri naročanju živil se prednostno upoštevajo živila, ki so v shemah kakovosti (na primer sezonsko pridelana živila na integriran način, sezonsko pridelana živila na ekološki način ipd.), živila, ki so proizvedena po nacionalnih predpisih o kakovosti živil ter živila, ki so trajnostno pridelana in predelana in je zagotovljena višja kakovost živil z vidika večje svežine ali nižjih okoljskih obremenitev pri prevozu.

- Naročniki morajo izbrane razloge za izključitev oziroma pogoje za sodelovanje konkretno navesti oziroma opredeliti v razpisni dokumentaciji, priporočljivo z navedbo, z izpolnitvijo katere postavke v izdelanem ESPD lahko ponudniki potrdijo/opredelijo izpolnjevanje določenega pogoja za sodelovanje oziroma neobstoj razloga za izključitev, navedenega v razpisni dokumentaciji.
- V osnutek pogodbe morajo naročniki (med drugim) vključiti tudi t. i. razvezni pogoj, kot izhaja iz tretje alineje četrtega odstavka 67. člena ZJN-3. Pri tem je potrebno izpostaviti, da »razvezni pogoj« velja za vse primere javnega naročanja, razen za tiste, kjer je predmet javnega naročila ena (ali več) izmed storitev, navedenih v 67.a členu. V primeru 67.a člena je razvezni pogoj drugačen in posebej urejen, vendar prav tako obvezen.

- Naročniki lahko v razpisno dokumentacijo vključijo tudi pogoj, da pri gospodarskem subjektu ne sme biti dokazanega nedovoljenega dogovarjanja ali korupcije, kar gospodarski subjekti v ponudbi potrdijo z izjavo.