Technical support
1. Ali se Zakon o javnem naročanju uporablja tudi v času izrednih dogodkov?
Da, Zakon o javnem naročanju se uporablja. Priporočila o ravnanju naročnikov v primeru nujnih naročil so objavljena v obvestilu glede odprave posledic obsežnih poplav.
2. Kakšne so možnosti za oddajo javnega naročila v primeru izrednih dogodkov?
ZJN-3 določa, da morajo naročniki dobavitelje blaga in izvajalce storitev ali gradenj praviloma izbrati v postopku javnega naročanja. Ne glede na omenjeni temeljni princip, ki velja v zvezi z javnim naročanjem pa ZJN-3 omogoča tudi možnost uporabe izjem in blažjih režimov oddaje naročil (kot npr. socialne in druge posebne storitve), pod posebnimi pogoji pa tudi uporabo manj transparentnih postopkov javnega naročanja.
Naročnik lahko tudi v postopkih oddaj javnih naročil (npr. odprti postopek, omejeni postopek, konkurenčni postopek s pogajanji) določi krajše roke za oddajo, če obstaja nujni primer, zaradi katerega ni mogoče upoštevati zakonsko določenih rokov, in ga naročnik ustrezno utemelji.
ZJN-3 v 27. členu določa tudi izjeme od uporabe zakona, v 46. členu pa okoliščine, v primeru katerih je mogoče izvesti postopek s pogajanji brez predhodne objave, torej postopek, v katerem naročniku ni potrebno objaviti obvestila o oddaji naročila na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu EU.
3. Kdaj lahko naročnik uporabi izjemo od ZJN-3 in kaj to pomeni?
Izjeme od uporabe javnonaročniških pravil so opredeljene v 27. členu ZJN-3. Izjeme je potrebno uporabljati restriktivno in njene uporabe ni dovoljeno širiti izven okvirov, določenih v tem členu.
ZJN-3 na primer ni potrebno uporabiti za javna naročila opreme, tehnike ter druga javna naročila za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ali takojšnjo preprečitev nastanka neposredno grozeče škode ob naravni ali drugi nesreči, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pri tem se lahko takšno naročilo odda brez uporabe zakona, kadar je vrednost naročila nižja od vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije.
Mejne vrednosti, ki veljajo od 1. januarja 2022 so:
SPLOŠNO PODROČJE
• 140.000 EUR (blago in storitve, ki jih naročajo državni organi),
• 215.000 EUR (blago in storitve, ki jih naročajo organi samoupravnih lokalnih skupnosti in drugi naročniki),
• 5.382.000 EUR (gradnje).
INFRASTRUKTURNO PODROČJE
• 431.000 EUR (blago in storitve),
• 5.382.000 EUR (gradnje).
V primeru, da predmet naročila predstavlja izjemo od uporabe zakona, ki je opredeljena v 27. členu ZJN-3, naročniku pri oddaji takšnega naročila ni potrebno (v nobenem delu) upoštevati določil ZJN-3. Ta naročila tudi ne sodijo med t.im. evidenčna naročila in v zvezi z njimi ni potrebno upoštevati nit drugega odstavka 21. člena ZJN-3.
4. Kdaj in kako se lahko v primeru nujnih naročil izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave?
Okoliščine, v primeru katerih je mogoče izvesti (netransparentni) postopek s pogajanji brez predhodne objave, so opredeljene v 46. členu ZJN-3.
Pri tem č) točka prvega odstavka 46. člena ZJN-3 določa, da se lahko postopek s pogajanji brez predhodne objave uporabi, če zaradi skrajne nujnosti, nastale kot posledica dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, rokov za odprti ali omejeni postopek ali konkurenčni postopek s pogajanji ni mogoče upoštevati. Ta postopek se lahko uporabi zgolj pod pogojem, da naročnik, kadar je to objektivno mogoče, gradnje, blago ali storitve po tem postopku odda le za čas do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila po izvedenem transparentnem postopku (npr. odprtem postopku, omejenem postopku ali konkurenčnem postopku s pogajanji), ki ga mora za gradnje začeti najpozneje v 90 dneh od pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila, za blago in storitve pa najpozneje v 30 dneh od pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila. Okoliščine, s katerimi se utemelji skrajna nujnost, nikakor ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali naročniku.
V tem primeru gre za hiter in poenostavljen postopek, za katerega je naročnik dolžan objaviti prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost na portalu javnih naročil in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije in sicer isti dan, kot ponudniku (v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek) posreduje odločitev o oddaji naročila. Roki za oddajo ponudb niso predpisani z zakonom. Prav tako v primeru nujnosti naročnikom, ki izvajajo postopek s pogajanji brez predhodne objave ni potrebno upoštevati obdobja mirovanja (92. člen ZJN-3). Naročnik lahko v tem primeru tudi zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje pogojev in neobstojev razlogov za izključitev le z izjavo (ne ESPD), naročniku pa ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi v resničnost ponudnikovih izjav. Naročnik mora pri tem imeti tudi pred začetkom takšnega postopka dokumentiran vir in obseg sredstev financiranja za naročilo ter paziti, da povabi k oddaji ponudbe ponudnika, za katerega ne obstajajo omejitve poslovanja v skladu s 35. členom Zakona o Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo). Naročnik pa mora tudi v primeru izvedbe takšnega postopka zagotoviti elektronsko oddajo ponudb. Navodila za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave iz razloga nujnosti v sistemu e-JN so dostopna preko dokumenta Pogosto zastavljena vprašanja in odgovori, točka 20(5).
5. Možnosti spremembe (obstoječih) pogodb zaradi nastanka nepredvidenih okoliščin in potencialnega povečanja pogodbene vrednosti.
Kot posledica nastalih poplav bodo morebiti naročniki soočeni s pritiski po spremembi pogodbe zaradi nepredvidenih okoliščin za sanacijo nastale škode zaradi nastalih poplav na obstoječih deloviščih oziroma gradbiščih.
Pojasnjujemo, da je potrebno spremembe pogodbeno dogovorjenih cen vedno presojati (tako) z vidika Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07- UPB1, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, v nadaljevanju: OZ), zlasti v delu, ki se veže na institut spremenjenih okoliščin (112. člen) kot ZJN-3, ki možnost spremembe pogodbe med njenim izvajanjem opredeljuje v 95. členu. V vsakem primeru pa je treba to presojo opraviti upoštevaje okoliščine posameznega primera. Dodatno pojasnjujemo, da je več obširnih stališč Direktorata za javno naročanje, vezanih na razlago 95. člena ZJN-3 objavljenih na spletni strani Direktorata za javno naročanje, zadnje leta 2021 - Spremembe pogodb in rast cen na trgu. Dovoljene spremembe pogodb o izvedbi javnega naročila (oziroma okvirnih sporazumov) tako ureja ZJN-3 v 95. členu. Ta člen določa, kdaj se lahko pogodba o izvedbi javnega naročila spremeni brez novega postopka javnega naročanja, med drugim je to dopustno tudi v primeru, če je sprememba potrebna zaradi okoliščin, ki jih skrben naročnik ni mogel predvideti, in sprememba ne spreminja splošne narave javnega naročila (3. točka prvega odstavka 95. člena ZJN-3). 3. točka prvega odstavka 95. člena ZJN-3 tako dovoljuje spremembo, ki je nastala zaradi okoliščin, ki jih skrben naročnik ni mogel predvideti, med katere lahko štejemo tudi nastalo situacijo v zvezi z nastalo izredno situacijo zaradi poplav.
6. Ali lahko ponudniki pošljejo ponudbe po pošti ali elektronski pošti?
Ne, za vsakršno sporočanje in izmenjavo informacij na podlagi ZJN-3, zlasti elektronsko oddajo ponudb, se v skladu z zahtevami iz 37. člena uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva.
7. Določitev ustreznih rokov za oddajo/dopolnjevanje ponudb
Naročnikom svetujemo, da pri javnih naročilih, ki so že objavljena na portalu javnih naročil, pa njihova oddaja v tem trenutku ni nujna, podaljšajo rok za oddajo oziroma odpiranje ponudb, vključno z rokom za zastavljanje vprašanj potencialnih ponudnikov. V primeru podaljšanja roka za oddajo oziroma odpiranje ponudb, mora naročnik le-to opraviti tako na portalu javnih naročil s pripravo in objavo standardnega obrazca EU-14 kot v sistemu za elektronsko oddajo ponudb. V primeru, da naročnik za oddajo ponudb uporablja sistem za elektronsko oddajo ponudb - eJN, le-to opravi z izbiro akcije »Spremeni javno naročilo« pri konkretnem javnem naročilu v zavihku »Javna naročila«, »Izvedba javnega naročila«. Primerno je, da naročnik poleg roka za oddajo oziroma odpiranje ponudb ustrezno podaljša tudi rok za zastavljanje vprašanj potencialnih ponudnikov. Menimo, da je primerno, da naročnik rok za oddajo oziroma odpiranje nenujnih javnih naročil podaljša za ustrezno obdobje, vsaj za nekaj dni, da se stanje pri vzpostavitvi ključne infrastrukture (internet in elektrika) v večjem delu Slovenije normalizira, pri čemer lahko seveda, glede na stanje razmer ob (novem) roku za oddajo oziroma odpiranje ponudb, le-tega ponovno podaljša, če za to (še vedno) obstaja potreba.
Za javna naročila, pri katerih je rok za oddajo ponudb že potekel in je naročnik v fazi preverjanja ponudb, pa priporočamo tudi, da naročnik, v kolikor je ponudnika/e pozval k dopolnitvi/pojasnitvi/spremembi ponudbe, ustrezno podaljša tudi ta rok in tako ponudnikom zagotovi dovolj časa za pripravo odgovora.
8. Ali lahko od uveljavitve ZOPNN-F krajevne skupnosti naročajo neodvisno od občin?
V ZOPNN-F je določeno, da se četrti odstavek 66. člena ZJN-3 do 31. decembra 2023 ne uporablja. Navedeno pomeni, da z zakonom občinam ni več podano splošno pooblastilo za izvajanje javnih naročil v imenu in za račun krajevnih oziroma lokalnih skupnosti. To tudi pomeni, da je lahko v zvezi z izračunom ocenjene vrednosti javnega naročila blaga, storitve oziroma gradnje posamezne lokalne oziroma krajevne skupnosti, ki predstavlja ločeno organizacijsko enoto in je samostojno odgovorna, primerno in upravičeno, da se vrednosti javnih naročil ocenijo (in oddajo) na ravni ločene organizacijske enote naročnika, torej posamezne samostojne lokalne oziroma krajevne, četrtne ali vaške skupnosti in je tako tudi obveznost izračuna ocenjene vrednosti istovrstnih naročil omejena na raven posamezne (samostojno odgovorne) lokalne oziroma krajevne, četrtne ali vaške skupnosti.
9. Ali lahko krajevna skupnost sama naroči blago v vrednosti npr. 40.000 eurov brez DDV kot evidenčno naročilo, kljub temu, da občina naroča istovrstno blago za svoje potrebe?
Da, občina in njeni ožji deli, ki so samostojno odgovorni in lahko sami prevzemajo pravice in obveznosti (npr. krajevne skupnosti), lahko v času veljavnosti ukrepa iz ZOPNN-F (to je od uveljavitve pa do najdlje 31. decembra 2023), postopke izvajajo samostojno (tako kot je veljajo pred uveljavitvijo ZJN-3). Torej lahko v obdobju veljavnosti ukrepa iz prvega odstavka 55. člena ZOPNN-F od uveljavitve do 31. decembra 2023, krajevna skupnost samostojno kot evidenčno naročilo naroči tudi blago v vrednosti npr. 40.000 eurov brez DDV.
10. Na kakšen način lahko naročnik upošteva popravni mehanizem iz drugega odstavka 55. člena ZOPNN-F?
Drugi odstavek 55. člena ZOPNN-F določa, da se ne glede na ZJN-3 do 31. decembra 2023 popravni mehanizem dovoli tudi v primeru obstoja razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Naročnik v tem primeru določi primeren rok, v katerem mora gospodarski subjekt obveznosti izpolniti. Ta rok ne sme biti daljši od 30 dni. Povedano drugače, naročnik ponudniku, pri katerem bo na dan roka za oddajo prijave oziroma ponudbe obstajal razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, omogoči izpolnitev obveznosti, ki so predstavljali podlago za obstoj razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 (npr. plačilo davkov ali prispevkov ali predložitev obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja). Naročnik bo navedeno za ponudnike oziroma izvajalce, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji ugotovil na podlagi preverjanja v aplikaciji e-Dosje, za tuje ponudnike oziroma izvajalce pa na podlagi preverjanja v uradnih evidencah v državi, v kateri ima sedež. Obdobje za izpolnitev obveznosti pa ne sme biti daljše od 30 dni od poziva naročnika k izpolnitvi obveznosti.
11. Ali bo popravni mehanizem za primer obstoja razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 veljal ves čas?
Ne, popravni mehanizem (če gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan roka za oddajo ponudbe ali prijave ali preverjanja znaša 50 eurov ali več ali če na dan roka za oddajo ponudbe ali prijave ali preverjanja ta subjekt ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do roka za oddajo ponudbe ali prijave) je začasne narave in velja do 31. decembra 2023.
12. Kako je z določili o pogodbenih kaznih zaradi zamud pri javnih naročilih, ki jih navaja 56. člen ZOPNN-F?
V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarskimi zavodi ter drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti na podlagi ZJN-3 in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja opremo potrebno za odpravo posledic poplav v avgustu 2023 se v obdobju do 31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za šest mesecev (13. člen ZIUOPZP).
V skladu z drugim odstavkom 13. člena ZIUOPZP, ki spreminja 56. člen ZOPNN-F, se določbe o pogodbenih kaznih ne glede na prejšnji odstavek uporabljajo, pogodbeni roki pa se ne podaljšajo pri projektih, katerih izvedba je neposredno vezana oziroma se sofinancira iz finančne perspektive 2014–2020, saj se skladno z EU regulativo obdobje upravičenosti zaključi 31. 12. 2023.
13. Kateri členi v ZIUOPZP so neposredno povezani z javnim naročanjem?
Določbe, ki so neposredno povezane z javnim naročanjem so zajete v 26. do 31. členu in 119. členu ZIUOPZP.
14. Kdaj se lahko uporabi izjema od uporabe ZJN-3?
Za javna naročila za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh, vezanih na odpravo posledic poplav in plazov iz avgusta 2023, ki so vključene v program odprave posledic nesreč, ki ga sprejme vlada v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije. V tem primeru se uporablja drugi odstavek 21. člena ZJN-3.
15. Ali določilo za izločene sklope pri gradnjah velja za vsa javna naročila gradenj?
Ne. Velja za vsa javna naročila gradnje, ki so vezana na odpravo posledic poplav in plazov iz avgusta 2023, tudi tista, ki so vključena v program vlade, pa njihova vrednost presega EU mejne vrednosti in za vsa javna naročila gradenj, ki niso zajeta v tem programu, so pa namenjena odpravi posledic poplav in plazov iz avgusta 2023.
16. Kdaj lahko naročnik posamezne izločene sklope v primeru javnega naročila gradenj odda brez uporabe postopkov iz ZJN-3 ?
Če je ocenjena vrednost izločenih sklopov brez DDV nižja od 1.000.000 eurov, vendar skupna vrednost sklopov, oddanih brez uporabe postopkov iz ZJN-3, ne presega 20 odstotkov skupne vrednosti vseh sklopov, na katere je bila razdeljena predlagana izvedba gradnje.
17. Ali je projektni natečaj obvezen za javna naročila, povezana z odpravo posledic poplav in plazov iz avgusta 2023?
Ne, za javna naročila, povezana z odpravo posledic poplav in plazov iz avgusta 2023, projektni natečaj po ZJN-3 ni obvezen.
Odstop od obvezne izvedbe projektnega natečaja se lahko uporabi pri javnih naročilih, začetih do 31. marca 2024.
18. Kdaj pri postopkih naročil male vrednosti ni potrebno upoštevati obdobja mirovanja?
Pri javnih naročilih male vrednosti, katerih predmet se nanaša na odpravo posledic poplav in plazov iz avgusta 2023 (in niso vključene v program odprave posledic nesreč, ki ga sprejme vlada v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč), bo lahko naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila pred pravnomočnostjo odločitve o oddaji naročila. Za javna naročila pod EU mejnimi vrednostmi, ki pa so vključena v program odprave posledic nesreč, ki ga sprejme vlada v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, obdobje mirovanja ni relevantno, saj se ta naročila oddajo kot evidenčna naročila, kjer pravno varstvo ni zagotovljeno.
19. Kako ravnati v primeru, da naročnik vseeno prejme zahtevek za revizijo pri javnih naročilih male vrednosti, katerih predmet se nanaša na odpravo posledic poplav in plazov iz avgusta 2023?
Če bo naročnik pred sklenitvijo pogodbe in pred potekom pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila prejel zahtevek za revizijo, se šteje, da je dano soglasje Državne revizijske komisije za sklenitev pogodbe iz 20. člena ZPVPJN.
20. Ali odstop od obdobja mirovanja velja tudi za javna naročila nad EU mejnimi vrednostmi?
Ne, za javna naročila, ki so nad EU mejnimi vrednostmi, tudi če se nanašajo na odpravo posledic poplav in plazov iz avgusta 2023, odstop od obdobja mirovanja ne velja.
21. Kako je z zahtevki za revizijo, ki jih prejme Državna revizijska komisija, in se predmet javnega naročila nanaša na odpravo posledic poplav in plazov iz avgusta 2023?
O vseh zahtevkih za revizijo, s katerimi se očitajo kršitve v postopku oddaje javnega naročila, katerega predmet se nanaša na odpravo posledic poplav in plazov iz avgusta 2023, odloča Državna revizijska komisija prednostno.
22. V koliko dneh mora DKOM izdati sklep o zahtevku za revizijo v primeru iz zgornje točke?
Državna revizijska komisija mora odločiti in izdati sklep najpozneje v desetih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka in celotne dokumentacije brez možnosti podaljšanja roka.
23. Ali mora naročnik kje v razpisni dokumentaciji označiti, da gre za javno naročilo, povezano za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov v avgustu 2023?
Da, kot določa 119. člen ZIUOPZP, naročnik mora v svoji dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila na vidnem mestu obvezno označiti, da gre za javno naročilo, povezano za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov v avgustu 2023.
24. Kdaj lahko naročnik odstopi od pogodbe sklenjene na podlagi ZJN-3?
Naročnik lahko pri pogodbah, ki so na dan uveljavitve zakona že sklenjene, od nje odstopi, če zaradi izrednih okoliščin, nastalih zaradi odprave posledic poplav in plazov iz avgusta 2023, na katere iz objektivnih razlogov ni mogel vplivati, postane izvedba javnega naročila nemogoča, ali če predmet javnega naročila za naročnika zaradi posledic poplav in plazov iz avgusta 2023 postane nepotreben, ali zaradi potrebe po prerazporeditvi proračunskih sredstev na postopke naročil, namenjenih odpravi posledic poplav in plazov iz avgusta 2023.
