Legal protection

Obveščamo vas, da je bil v Uradnem listu RS, št. 72/2019 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN-C).

ZPVPJN-C se začne uporabljati dne 19. 12. 2019, z izjemo novega 39.a člena, ki se začne uporabljati 1. 1. 2021.

Uporaba vseh določb, povezanih z obvezno uporabo portala e-Revizija  se s to novelo podaljša na 1. 1. 2021.

Do obvezne uporabe portala e-Revizija se tudi zahtevki za revizijo in pritožbe lahko vlagajo na enak način kot doslej, enako kot doslej pa v tem primeru poteka tudi vročanje in pošiljanje pisanj. 

Ključne spremembe z novelo ZPVPJN-C so sledeče:

• večja neodvisnost Državne revizijske komisije (v nadaljnjem besedilu: DKOM) z določitvijo drugačnega načina imenovanja in razrešitve članov in predsednika preko neodvisnega telesa – v komisijo za presojo kandidatov se imenujejo osebe, ki jih izmed svojih članov predlaga Sodni svet, (61.a in 61.b člen)
• povečanje števila članov DKOM (iz 5 na 7) in zaostritev pogojev za imenovanje (minimalna starost 35 let (prej 30) in 9 let delovnih izkušenj (prej 6 let), (61. in 61.a člen)
• določeni so razlogi in način razrešitve predsednika in članov, (61.h člen)
• določitev roka, v katerem mora naročnik sprejeti novo odločitev v primeru uspešnega zahtevka za revizijo (v 30 dneh) in prednostna obravnava večjih projektov (nad 10 mio EUR) v revizijskem postopku, (37.a člen)
• obvezna bo ustna obravnava, če jo predlagata obe stranki, (35. člen)
• presojale se bodo zgolj bistvene kršitve, ki imajo dejanski vpliv na postopek javnega naročila, (9., 16.a, 28., 39. členu)
• onemogoča se podvajanje zahtevkov v isti zadevi, (16. člen)
• dopustitev upravnega spora zoper odločitve DKOM, upravni spor pa ne bo vplival na konkreten postopek, saj gre za ugotovitveno tožbo, ki ne bo ustavila postopka oddaje naročila in podpisa pogodbe, se bo pa na ta način zagotovila enotna sodna praksa, kar dolgoročno gledano prinaša večjo pravno varnost. (39.a člen)

Ureditev pravnega varstva zoper kršitve pri oddaji javnih naročil

Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19; v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN) ureja pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja in pri izvajanju javnih naročil.

Poteka v:

• predrevizijskem postopku pred naročnikom in
• revizijskem postopku pred DKOM.

V določenih primerih bo (od 1. 1. 2021 dalje) zoper odločitev DKOM mogoče vložiti ugotovitveno tožbo pred Upravnim sodiščem v Ljubljani.

Za najhujše kršitve javnonaročniške zakonodaje je pravno varstvo zagotovljeno tudi v sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, in sicer na podlagi tožbe za ugotavljanje razveljavitve pogodbe. V skladu z Obligacijskim zakonikom in ZPVPJN lahko ponudniki, oškodovani zaradi nezakonitega ravnanja naročnika v postopku javnega naročanja, v sodnem postopku pred krajevno oziroma stvarno pristojnim sodiščem uveljavljajo tudi povračilo škode.

Pravno varstvo v predrevizijskem in revizijskem postopku se uveljavlja z vložitvijo zahtevka za revizijo pri naročniku, v primeru sodnega postopka pa z vložitvijo tožbe pri pristojnem sodišču.

Procesne predpostavke oz. pogoji za vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo so: 

- pravočasno vložen zahtevek za revizijo (25. člen ZPVPJN),
- vsebuje obvezne sestavine (15. člen ZPVPJN),
- vložila ga je aktivno legitimirana oseba (14. člen ZPVPJN),
- ne obstajajo omejitve (16. člen ZPVPJN) 
- zahtevek je dopusten (5. člen ZPVPJN).

Pravočasnost oz. roki za vložitev zahtevka za revizijo so urejeni v 25. členu ZPVPJN. 

Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo se vloži:

-  v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. 

Zahtevka za revizijo v tem primeru ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni. V tem primeru se lahko zahtevek za revizijo vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu. 

Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji, vloži:

- v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika.

Strnjeno in poenostavljeno pojasnjeno so torej roki za vložitev zahtevka za revizijo na razpisno dokumentacijo: 

• 10 delovnih dni od objave,
• 10 delovnih dni od spremembe (in le na spremembo),
• po roku za oddajo le, če je rok za oddajo določen manj kot 10 delovnih dni.

Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na razpisno dokumentacijo je torej lahko vložen po roku za oddajo ponudb le v primeru, če je rok za oddajo ponudb krajši od 10 delovnih dni. V primeru, da je rok za oddajo ponudb daljši od 10 delovnih dni, se lahko zahtevek za revizijo na razpisno dokumentacijo vedno vloži le (najkasneje) do roka za oddajo ponudb, tudi v primeru, če je (zadnja) sprememba ali dopolnitev navedb v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji izvedena manj kot 10 delovnih dni pred rokom za oddajo ponudb.

Rok za vložitev zahtevka za revizijo na odločitev o javnem naročilu ostajajo nespremenjeni, in znaša 8 delovnih dni, razen pri postopku naročila male vrednosti, kjer je rok 5 delovnih dni. 

Obvezne sestavine (15. člen ZPVPJN): 

• ime in naslov vlagatelja zahtevka ter kontaktna oseba, 
• ime naročnika, 
• oznaka javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti, 
• predmet javnega naročila,
• pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem,
• potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena tega zakona.

Če te sestavine manjkajo, se zahtevek za revizijo ne zavrže avtomatično, ampak je mogoč poziv na dopolnitev. Navedba EU sofinanciranja ni več obvezen podatek. Vlagatelj pa mora v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo.

Aktivna legitimacija za vložitev zahtevka za revizijo (14. člen ZPVPJN) se prizna:

• osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda ter
• zagovornikom javnega interesa, opredeljenim v drugem odstavku 6. člena ZPVPJN.

ZPVPJN določa, da se šteje za izkazan interes za dodelitev javnega naročila pri zahtevku za revizijo na odločitev naročnika, če je ponudnik oddal ponudbo. ZPVPJN ne določa več, kaj se šteje za izkazan interes pri zahtevku za revizijo na razpisno dokumentacijo, temveč ga je potrebno presojati, skupaj z možnostjo nastanka škode, od primera do primera.

Omejitev zahtevkov za revizijo ureja 16. člen ZPVPJN. Ta določa, da:

• če je vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo in je bilo o njem že odločeno ali ga je umaknil, vlagatelj v morebitnih pozneje vloženih zahtevkih v istem ali ponovljenem postopku oddaje javnega naročila ali v primeru, ko naročnik nadaljuje ta postopek z novim postopkom na podlagi točke b) prvega odstavka 44. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18, v nadaljnjem besedilu: ZJN3), točke b) prvega odstavka 42. člena ZJN-3 ali 1. in 2. točke prvega odstavka 22. člena Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti ((Uradni list RS, št. 90/12, 90/14 – ZDU-1I in 52/16), ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka, razen če naročnik ni upošteval odločitve Državne revizijske komisije ali če ponavlja isto kršitev;
• v predrevizijskem in revizijskem postopku se ne presojajo dejanja, ki se nanašajo na isti ali ponovljeni postopek oddaje javnega naročila in o katerih sta naročnik ali Državna revizijska komisija že pravnomočno odločila in
• se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe.
  
  Dopustnost pravnega varstva ureja ZPVPJN v 5. členu. Zahteva za pravno varstvo se lahko vloži zoper vsako ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja, razen če ta ali drug zakon določa drugače. 
  
  Pogoj za uspeh zahtevka za revizijo ureja 16.a člen ZPVPJN, ki določa, da naročnik v predrevizijskem, DKOM pa v revizijskem postopku zahtevku za revizijo ugodi, če pri presoji očitanih kršitev ugotovi, da je ravnanje naročnika kršitev, ki bistveno vpliva na oddajo javnega naročila. 
  
  Kadar zahtevek za revizijo ne prestane predhodnega preizkusa iz 26. člena ZPVPJN, naročnik zahtevek za revizijo zavrže. V nasprotnem primeru naročnik očitke iz zahtevka za revizijo obravnava vsebinsko in zahtevek za revizijo zavrne ali mu ugodi. Kadar naročnik zahtevku za revizijo ugodi, hkrati delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja ali odpravi kršitev, upoštevaje pri tem naravo kršitve in trenutno fazo postopka javnega naročanja. Predhodni preizkus zahtevka za revizijo mora naročnik izvesti v treh delovnih dneh, odločitev o zahtevku za revizijo pa mora sprejeti v osmih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo oziroma v osmih dneh od poteka roka, ki ga ima za izjasnitev glede zahtevka za revizijo izbrani ponudnik. V skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZPVPJN se namreč postopkov pravnega varstva lahko udeležuje tudi izbrani ponudnik.
  
  V primeru, da naročnik zahtevek za revizijo zavrne, se postopek pravnega varstva avtomatično nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo, vlagatelj pa lahko v skladu z 18. členom ZPVPJN svoj zahtevek umakne.
   
  V primeru umika zahtevka za revizijo pred sprejemom odločitev Državne revizijske komisije o tem zahtevku, je vlagatelj upravičen do povračila polovice plačane takse.
  
  Pritožba je dopustna zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo ali zoper njegovo odločitev o stroških v predrevizijskem postopku. Postopek pritožbe ureja šesto poglavje ZPVPJN.
   
  Uveljavljanje izpodbjnosti natančneje ureja peto poglavje ZPVPJN.
   
  Taksa za predrevizijski in revizijski postopek

Vlagatelj plača takso za predrevizijski in revizijski postopek le enkrat, in sicer pred vložitvijo zahtevka za revizijo pri naročniku. Način odmere takse določa 71. člen ZPVPJN.

Višina takse za predrevizijski in revizijski postopek za posamezne okoliščine, v katerih se vlaga zahtevek za revizijo:

1. Na RAZPISNO DOKUMENTACIJO: (povabilo k oddaji ponudbe oz. vsebino objave) – ni razlikovanja na blago/storitev/gradenj:

a) 2.000 eurov pri naročilu male vrednosti (ZJN-3) ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi (ZJNPOV);
b) 4.000 eurov v vseh drugih postopkih

2. Na ODLOČITEV o javnem naročilu:

a) oddaja naročila: 2% od cene najugodnejše dopustne/popolne ponudbe (z DDV), min 500 - max 25.000 eurov,
b) če se odločitev nanaša na izbiro strank za sklenitev okvirnega sporazuma:
Ø 2.000 eurov - v postopku naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi,
Ø 6.000 eurov v katerem koli drugem postopku javnega naročanja,
c) ustavitev postopka: 1.000 eurov,
d) priznanje sposobnosti: 1.000 eurov,
e) zavrnitev vseh ponudb: 1.000 eurov,
f) izločitev vseh ponudb (oz. naročilo se ne odda): 1.000 eurov.

3. Pri socialnih in drugih posebnih storitvah ali storitvah na področju obrambe in varnosti B, pri oddaji posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu ali na javni natečaj: 1.000 eurov.

Podatki za plačilo takse za predrevizijski in revizijski postopek:

Transakcijski račun:      SI56 0110 0100 0358 802
Odprt pri:                     Banka Slovenije, Slovenska 35, 1505 Ljubljana, Slovenija
SWIFT KODA:              BSLJSI2X

IBAN:                           SI56011001000358802
Referenca:                   11     16110-7111290-XXXXXXLL
 
Navodilo za sestavo reference (sklica):

Za plačilo za takse se uporabi referenca po modelu 11. Referenca je sestavljena iz treh podatkov (P1 - P2 - P3). Prvi in drugi del reference, P1 in P2, sta vedno enaka in se ločita z vezajem, pri čemer je vrednost P1: 16110, vrednost P2: 7111290. Zadnji, tretji del reference, P3, predstavlja številko objave obvestila o javnem naročilu oziroma projektnem natečaju, izjemoma pa numerično oznako javnega naročila, zato je za vsak primer javnega naročanja drugačen. Sestavljen je iz 8 cifer, od tega sta zadnji dve mesti namenjeni navedbi letnice iz številke objave oz. oznake javnega naročila.

Primer reference za postopek javnega naročanja ali projektni natečaj, v katerem je bilo objavljeno obvestilo o javnem naročilu oziroma projektnem natečaju:

• Številka objave: JN 003177/2016-B01
• Sklic: 16110-7111290-00317716

Primera reference za postopek s pogajanji brez predhodne objave ali drug postopek javnega naročanja, v katerem ni bilo objavljeno obvestilo o javnem naročilu:

Primer 1:
• Oznaka javnega naročila, ki jo za potrebe lastne evidence določi naročnik: 430-120/2016
• Sklic: 16110-7111290-00012016

Primer 2:
• Oznaka javnega naročila, ki jo za potrebe lastne evidence določi naročnik: JN 58/2011-AK
• Sklic: 16110-7111290-00005811