Ali mora naročnik, ki je v skladu z javnonaročniško zakonodajo, ki se je uporabljala pred uveljavitvijo ZJN-3, uporabljal le pravila javnega naročanja na infrastrukturnem področju (ZJNVETPS), od uveljavitve ZJN-3 upoštevati tudi pravila na splošnem področju?
Če naroča blago, storitve ali gradnje za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene v 13. do 19. členu ZJN-3, pri oddaji javnega naročila uporabi pravila za javno naročanje na splošnem področju. Pravila za javno naročanje na infrastrukturnem področju pa uporabi, če potrebuje blago, storitve ali gradnje za izvajanje dejavnosti iz 13. do 19. člena ZJN-3.

Katera pravila javnega naročanja mora uporabiti naročnik, ko potrebuje blago, storitve ali gradnje, namenjene izvajanju dejavnosti na splošnem in infrastrukturnem področju?
Naročnik se odloči, ali bo oddal enotno naročilo ali dve ločeni naročili – vsako za svoje področje (sedmi odstavek 25. člena ZJN-3). V primeru oddaje ločenih naročil naročnik uporabi pravila, ki so glede na značilnosti predmeta naročanja primerna za posamezno ločeno naročilo. V primeru oddaje enotnega naročila pa naročnik uporabi javnonaročniška pravila za tisto področje, za katero bo v pretežnem delu predmet naročanja uporabljen. Če naročila objektivno ni mogoče ločiti na dve naročili, naročnik uporabi pravila glede na področje, na katero se nanaša pretežni del predmeta javnega naročila. Če naročnik ne more določiti, na katero področje se nanaša pretežni del javnega naročila, pa pri izbiri pravil javnega naročanja sledi devetemu odstavku 25. člena ZJN-3.

Ali mora občina pri izgradnji kanalizacijske infrastrukture uporabiti pravila za infrastrukturno področje?
Da, če naročnik zagotavlja ali upravlja stalna omrežja, ki so namenjena zagotavljanju javne storitve v zvezi s proizvodnjo, transportom ali distribucijo pitne vode ali dobavo pitne vode takšnim omrežjem (a) oziroma b) točka prvega odstavka 15. člena ZJN-3). Če se naročnik ukvarja le z odstranjevanjem ali čiščenjem odpadnih voda (naročnik na primer upravlja le kanalizacijski sistem ali čistilno napravo, ne opravlja pa dejavnosti iz prvega odstavka 15. člena ZJN-3), pa za oddajo naročil uporabi pravila na splošnem področju, če je naročnik iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 9. člena ZJN-3.

Ali lahko naročnik sprejme ponudbo za izvedbo brezplačnih storitev s strani gospodarskega subjekta, s katerim poslovno sodelujeta?
V skladu z javnonaročniško zakonodajo javno naročilo pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev (1. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Gre torej za odplačnost pogodbenega razmerja, s čimer je podan tudi eden od bistvenih elementov, ki opredeljujejo javno naročilo. Če odplačnosti posla ni, ne gre za javno naročilo v skladu z ZJN-3. V kolikor gre za neodplačni posel, gre za področje, ki ga ureja obligacijska zakonodaja (npr. darilna pogodba) oziroma javnofinančna zakonodaja (npr. donacija).

Ali je naročnik, ki ima v lasti manj kot 50 % nepremičnine, pri izvajanju investicij na objektu dolžan slediti pravilom javnega naročanja oziroma ali se lahko izbor izvajalca investicijskih del na objektu prenese na upravnika objekta?
Etažni lastnik oziroma solastnik nepremičnine, ki v skladu z 9. členom ZJN-3 šteje za naročnika, mora pri opredelitvi obveznosti in pooblastil upravnika upoštevati omejitve ZJN-3 glede naročil, ki jih subvencionira ali sofinancira naročnik (23. člen ZJN-3). Zaradi tega npr. za izbiro izvajalca gradbenih del ne more pooblastiti upravnika, če znaša skupen delež (etažne) lastnine vseh javnih naročnikov več kot 50 % , kljub temu da je lastniški delež posameznega javnega naročnika nižji.

Ali mora naročnik, ki v postopku oddaje javnega naročila drugih naročnikov nastopa kot ponudnik in pri tem vključuje podizvajalce, le-te izbirati po pravilih javnega naročanja?
Da, naročnik, ki na trgu nastopa tudi kot ponudnik, mora pri izbiri podizvajalca, ki ga angažira za izvedbo naročila drugega, javnega ali zasebnega, naročnika, upoštevati določbe ZJN-3. To namreč izhaja iz prvega odstavka 1. člena ZJN-3.

Ali lahko krajevna ali četrtna skupnost občine sama izvede postopek javnega naročanja iz prvega odstavka 39. člena ZJN-3?

Ne, postopke za oddajo javnih naročil po ZJN-3 za potrebe ožjih delov občine, kot jih določa Zakon o lokalni samoupravi, izvaja občina (četrti odstavek 66. člena ZJN-3). Z ZJN-3 je tako dano pooblastilo občini, da za potrebe ožjih delov občine, na primer krajevnih skupnosti, izvede postopek javnega naročanja iz prvega odstavka 39. člena ZJN-3.

V prvem odstavku 55. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (v nadaljevanju: ZOPNN-F) je določeno, da se četrti odstavek 66. člena ZJN-3 do 31. decembra 2023 ne uporablja. Navedeno pomeni, da z zakonom občinam ni več podano splošno pooblastilo za izvajanje javnih naročil v imenu in za račun krajevnih oziroma lokalnih skupnosti. To tudi pomeni, da je lahko v zvezi z izračunom ocenjene vrednosti javnega naročila blaga, storitve oziroma gradnje posamezne lokalne oziroma krajevne skupnosti, ki predstavlja ločeno organizacijsko enoto in je samostojno odgovorna, primerno in upravičeno, da se vrednosti javnih naročil ocenijo (in oddajo) na ravni ločene organizacijske enote naročnika, torej posamezne samostojne lokalne oziroma krajevne, četrtne ali vaške skupnosti in je tako tudi obveznost izračuna ocenjene vrednosti istovrstnih naročil omejena na raven posamezne (samostojno odgovorne) lokalne oziroma krajevne, četrtne ali vaške skupnosti.

Ali lahko krajevna skupnost občine sama odda evidenčno naročilo?
Da, ob upoštevanju četrtega odstavka 66. člena ZJN-3 lahko postopek izbire izvajalca evidenčnega naročila vodi krajevna skupnost in tudi sama odda takšno naročilo, vendar mora pri presoji, ali to naročilo šteje za evidenčno, upoštevati ocenjeno vrednost vseh istovrstnih naročil občine, te in drugih krajevnih skupnosti.

Od uveljavitve pa do najdlje 31. decembra 2023 občina in njeni ožji deli, ki so samostojno odgovorni in lahko sami prevzemajo pravice in obveznosti (npr. krajevne skupnosti), lahko v času veljavnosti ukrepa iz ZOPNN-F, postopke izvajajo samostojno (tako kot je veljajo pred uveljavitvijo ZJN-3). Torej lahko v obdobju veljavnosti ukrepa iz prvega odstavka 55. člena ZOPNN-F od uveljavitve do 31. decembra 2023, krajevna skupnost samostojno kot evidenčno naročilo naroči tudi blago v vrednosti do 40.000 eurov brez DDV in gradnje v vrednosti do 80.000 eurov brez DDV.

Ali četrti odstavek 66. člena ZJN-3 posega v pristojnosti občine, določene z ZLS?
Ne, s četrtim odstavkom 66. člena ZJN-3 se krajevnim skupnostim ne odvzema pravic, ki jim jih je podelila občina na podlagi ZLS.

PREDMETI, SKLOPI IN CPV

Ali je mogoče oddati javno naročilo brez razdelitve na sklope?
ZJN-3 v prvem odstavku 73. člena določa, da mora naročnik, v kolikor predmet javnega naročila to dopušča in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, javno naročilo oddati po ločenih sklopih. V kolikor naročnik smatra, da naročila ni mogoče oddati po ločenih sklopih, ker so njegovi sklopi takšni, da jih mora izvesti isti ponudnik (npr. aparat in potrošno blago, ki ni nadomestljivo s kompatibilnim blagom), pa mu javnega naročila ni treba razdeliti na sklope. Vprašanje ločitve na sklope je treba presojati za vsako naročilo posebej.

Kaj vse je glede na definicijo gradenj v ZJN-3 mogoče šteti kot javno naročilo gradenj oziroma ali se kot relevantno za presojo upošteva CPV oznako ali klasifikacijo CC-SI, ki določa vrste objektov?
Za javno naročilo gradenj je treba v skladu 2. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 šteti vse tiste gradnje, ki v skladu s klasifikacijo CC-SI pomenijo zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki je samozadostna pri izpolnjevanju določene gospodarske ali tehnične funkcije, kot tudi eno ali več dejavnosti, ki so zajete v Seznamu dejavnosti, ki je Priloga II Direktive 2014/24/EU in Priloga I Direktive 2014/25/EU na področju gradenj.

Ali mora naročnik vsa projektiranja, tudi glede različnih objektov, združiti v enovit postopek javnega naročanja?
Storitev projektiranja za več (različnih) objektov, ki vsak zase predstavljajo ločeno gradnjo oziroma ločeno zaključeno celoto oziroma za v naprej še neznane izvedbe gradenj ni nujno potrebno združiti v en postopek javnega naročanja oziroma jih združiti za namen izračuna ocenjene vrednosti. V kolikor namreč te storitve niso namenjene gradnji enega objekta, ki predstavlja zaključeno celoto, tudi niso tesno prostorsko, gospodarsko in funkcionalno povezane. Vsekakor pa tudi v takšnem primeru (ko te storitve sicer niso povezane) poljubna delitev naročila ali samovoljna in strokovno neutemeljena delitev naročila, s katerim bi se dosegla umetna razdelitev (drobljenje) z dejanskim namenom izogniti se uporabi pravil javnega naročanja, ni v skladu s cilji in polnim učinkom javno naročniške zakonodaje tako na evropski kot tudi nacionalni ravni.

OCENJENA VREDNOST IN PREDHODNO PREVERJANJE TRGA

Ali mora naročnik pri izračunu ocenjene vrednosti sukcesivnih oziroma ponavljajočih se dobav blaga ali storitev hkrati upoštevati tako seštevek preteklih kot projekcijo prihodnjih nabav?
Ne, ZJN-3 v desetem odstavku 24. člena kot merodajnega pri določanju ocenjene vrednosti tovrstnih naročil opredeljuje seštevek preteklih nabav ob upoštevanju predvidenih prihodnjih sprememb (npr. višje cene, drugačne količine) ali projekcijo bodočih nabav v najmanj 12-mesečnem obdobju. Teh dveh metod oziroma kriterijev za izračun ocenjene vrednosti naročila ne gre razumeti kot kumulativnih, saj se med seboj izključujeta, zato mora naročnik upoštevati le eno od njiju.

Katero ocenjeno vrednost naročila je potrebno upoštevati v primeru, ko ima naročnik ločene organizacijske enote?
Če ima naročnik ločene organizacijske enote, se upošteva skupna vrednost naročil vseh posameznih organizacijskih enot. V kolikor je ločena organizacijska enota samostojno odgovorna za svoje javno naročilo ali določene kategorije javnih naročil, se ocenjena vrednost lahko določi na ravni določene organizacijske enote (tretji odstavek 24. člena ZJN-3).

Ali lahko organizacijska enota samostojno odda javno naročilo brez upoštevanja potreb oziroma načrtov nabav drugih organizacijskih enot pri določanju ocenjene vrednosti?
V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZJN-3 se šteje, da je organizacijska enota samostojno odgovorna za svoje javno naročilo, če samostojno prevzema pravice in obveznosti. To pomeni, da ločena organizacijska enota samostojno sprejema odločitve o nakupu, razpolaga z ločeno proračunsko vrstico za določena javna naročila in samostojno sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila, ki ga financira iz proračuna, s katerim razpolaga. V tem primeru organizacijski enoti pri določanju ocenjene vrednosti ni treba upoštevati potreb oziroma načrtov nabav drugih organizacijskih enot, saj lahko naročilo odda ločeno. Razdelitev na več naročil oziroma postopkov javnega naročanja pa ni upravičena, če naročnik naročanje zgolj organizira decentralizirano. Izjema od tega pravila je določena za ožje dele občin in je opredeljena v četrtem odstavku 66. člena ZJN-3.

Ali šteje za drobitev JN, če naročnik odda ločeno eno od sicer več istovrstnih naročil, pri določanju ocenjene vrednosti (na čemur temelji izbira postopka in mesta objave v zvezi z naročilom) pa je upošteval vrednost vseh istovrstnih naročil?
Ne, vendar mora tudi v primeru oddaje ločenih naročil za vsako posamezno naročilo mesto objave in vrsto postopka izbrati glede na ocenjeno vrednost vseh istovrstnih storitev oziroma dobav skupaj.

IZJEME, »IN-HOUSE« NAROČANJE IN KRATKE VERIGE

Ali storitve prevajanja in tolmačenja predstavljajo izjemo od uporabe ZJN-3?
Ne. ZJN-3 izjeme od uporabe zakona določa v 27. členu, kjer storitve prevajanja in tolmačenja niso navedene. Prevajalske storitve in storitve tolmačenja tudi niso uvrščene med socialne in druge posebne storitve (informativni seznam CPV kod in storitev, ki so uvrščene med socialne in druge posebne storitve, je dostopen na https://ejn.gov.si/sistem/usmeritve-in-navodila/koristne-informacije.html).

Ali finančne storitve predstavljajo izjemo od uporabe ZJN-3?
Finančne storitve (referenčna št. CPV 66100000-1 do 66720000-3) gre obravnavati kot izjemo po 4.d) točki prvega odstavka 27. člena ZJN-3 le takrat, kadar so te storitve vezane na izdajo, prodajo, nakup ali prenos vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, storitve centralne banke in za posle, izvedene z Evropskim instrumentom za finančno stabilnost in Evropskim mehanizmom za stabilnost. To pomeni, da finančne storitve a priori niso izjema – izjema so le v omenjenih okoliščinah.

Ali je treba za pridobitev posojila izvesti postopek javnega naročanja?
Ne, v skladu 4.e) točko prvega odstavka 27. člena za najem kredita ni treba izvesti postopka javnega naročanja, in sicer ne glede na namen porabe tako pridobljenih sredstev.

Ali raziskovalne in razvojne storitve predstavljajo izjemo v skladu z ZJN-3?
ZJN-3 med izjeme od uporabe pravil javnega naročanja uvršča tudi raziskovalne in razvojne storitve, razen tistih, od katerih ima koristi izključno naročnik za potrebe pri izvajanju lastne dejavnosti in ki jih v celoti plača naročnik.

Kdaj lahko naročnik uporabi izjemo po 28. členu ZJN-3 (t. i. public-public naročanje)?
Pogoje za uporabo izjeme od uporabe pravil javnega naročanja ZJN-3 določa v šestem odstavku 28. člena. »Public-public« naročanje za razliko od »in-house« naročanja naročnikom omogoča, da prek sodelovanja skupaj izvajajo naloge v javnem interesu brez uporabe zakona, če so pogodbe sklenjene izključno med naročniki in se pri tem sodelovanju upoštevajo le vidiki javnega interesa ter pod pogojem, da noben zasebni izvajalec storitev nima prednosti pred svojimi konkurenti.
Izpolnjevanje pogojev za oddajo naročila po pravilih za »public-public« naročanje je potrebno preverjati v vsakem posameznem primeru, pri čemer tudi v primeru, da so pogoji izpolnjeni, tovrstno naročanje kot izjema ni obvezno, prav tako pa ne vselej primerno.

Kdaj lahko naročnik uporabi izjemo po 28. členu ZJN-3 (t. i. in-house naročanje)?
Pogoje za uporabo izjeme za »in-house« naročanje določa ZJN-3 v 28. členu, pri čemer se takšen načina naročanja lahko uporabi tudi, kadar več naročnikov skupaj (ne zgolj eden) obvladuje izvajalca naročila, ali kadar izvajalec obvladuje naročnika ali kadar izvajalca in naročnika obvladuje druga ista oseba. Poleg pogoja glede obvladovanja mora biti izpolnjen tudi pogoj glede izvajanja minimalnega deleža dejavnosti v okviru za »in-house« povezane subjekte in pogoj glede prepovedi zasebnega kapitala, vrednost predmeta naročanja po pravilih »in-house« naročanja pa mora biti enaka ali nižja od cen za ta predmet na trgu. Izpolnjevanje pogojev za oddajo naročila po pravilih za »in-house« je treba preverjati v vsakem posameznem primeru, pri čemer tudi v primeru, da so pogoji izpolnjeni, tovrstno naročanje kot izjema ni obvezno, prav tako pa ne vselej primerno.

Kaj pri javnih naročilih, oddanih povezanemu podjetju pomeni določba o ustvarjanju vsaj 80 odstotkov skupnega povprečnega prometa v predhodnih treh letih z opravljanjem storitev ali gradnje ali dobav blaga za naročnika oziroma povezana podjetja?
Pri presoji pogoja iz drugega odstavka 29. člena ZJN-3 se upoštevajo opravljene in zaračunane dobave blaga ter izvedene in zaračunane storitve oziroma gradnje. Naročenih del, ki še niso izvedena, ni mogoče upoštevati pri presoji omejenega pogoja. Prav tako ni mogoče upoštevati del, ki so izvedena, a zanje izvajalec še ni izstavil računa, saj takšna dela v skladu z računovodskimi standardi ne predstavljajo dela prometa povezanega podjetja.

Kakšen je največji dovoljen obseg izločenega blaga ali storitev po načelu kratkih verig?
Ocenjena vrednost posameznega izločenega sklopa blaga ali storitev (brez DDV) mora biti nižja od 80.000 EUR, skupna vrednost sklopov, oddanih po načelu kratkih verig, pa ne sme presegati 20 % skupne vrednosti vseh sklopov (peti odstavek 73. člena ZJN-3). Obširno tolmačenje glede uresničevanja načela kratkih verig je objavljeno na https://ejn.gov.si/sistem/usmeritve-in-navodila/stalisca-ministrstva.html. Upoštevati je potrebno tudi, da v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZJN-3 naročila, ki se oddajo kot posamezni sklopi v skladu s petim odstavkom 73. člena ZJN-3, veljajo za t.im. evidenčna naročila.

POSTOPKI JAVNEGA NAROČANJA, EVIDENČNA NAROČILA IN SKUPNO JAVNO NAROČANJE

Ali lahko naročnik konkurenčni postopek s pogajanji iz razloga prepozno prispelih ponudb v predhodno neuspešno izvedenem postopku izvede tako, da ne objavi obvestila o naročilu?
Naročniku v konkurenčnem postopku s pogajanji ni treba objaviti obvestila o javnem naročilu, če v postopek vključi vse ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in zanje ne obstajajo razlogi za izključitev in so v predhodno izvedenem postopku predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami za postopek javnega naročanja. Ker naročnik prepozno prejetih ponudb ne odpre, v primeru, ko prejme zgolj prepozne ponudbe, lahko uporabi konkurenčni postopek s pogajanji (pod pogojem, da so izpolnjeni tudi drugi pogoji iz b) točke prvega odstavka 44. člena ZJN-3), ne more pa uporabiti izjeme od objave obvestila o naročilu v tem postopku.

Ali lahko naročnik izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave v primeru, ko je v predhodno izvedenem postopku prejel le ponudbe, ki presegajo naročnikova zagotovljena sredstva?
Ne, lahko pa izvede konkurenčni postopek s pogajanji in uporabi izjemo od objave obvestila o naročilu v tem postopku (b) točka prvega odstavka 44. člena ZJN-3), če so izpolnjeni vsi pogoji iz te točke.

Ali je treba v omejenem postopku odločitev o priznanju usposobljenosti sprejeti ločeno od odločitve o oddaji javnega naročila?
Da, omejeni postopek predstavlja dvofazni postopek, v katerem naročnik v prvi fazi preveri usposobljenost prijaviteljev in o tem izda ter na portalu javnih naročil objavi odločitev o priznanju sposobnosti, v drugi fazi pa kandidate povabi k predložitvi ponudbe in na podlagi meril za izbor izbere najugodnejšega ponudnika, o čemer izda in na portalu javnih naročil objavi odločitev o oddaji javnega naročila.

Ali mora naročnik za evidenčna naročila predhodno pridobiti najmanj tri ponudbe?
ZJN-3 ne predpisuje števila ponudb, ki jih mora pridobiti naročnik. Z namenom zagotavljanja gospodarne rabe javnih sredstev in učinkovitega ter uspešnega javnega naročanja pa je običajno primerno pridobiti več ponudb.

O katerih evidenčnih naročilih mora naročnik voditi evidenco?
Naročnik mora voditi evidenco o vseh oddanih evidenčnih naročilih, pri čemer mora ta zajemati vsaj naslednje podatke: predmet, vrsta predmeta, ocenjena vrednost brez DDV. Ker mora naročnik podatke o delu evidenčnih naročil objaviti tudi na portalu javnih naročil, je smiselno, da v evidenco vsaj za evidenčna naročila v vrednosti 10.000 EUR brez DDV in več vključi tudi podatek o gospodarskem subjektu, kateremu je bilo posamezno evidenčno naročilo oddano.

Katera evidenčna naročila mora naročnik vključiti v seznam, ki ga objavi na portalu javnih naročil?
Vsako evidenčno naročilo, katerega vrednost (brez DDV) je enaka ali višja od 10.000 EUR in nižja od mejnih vrednosti iz prvega odstavka 21. člena ZJN-3. Poleg tega pa tudi vse izločene sklope, katerih vrednost je višja od 10.000 EUR in nižja od dovoljenih vrednosti za posamezen izločen sklop (80.000 EUR) in vsa javna naročila, ki jih naročnik odda na podlagi 15., 16., 17. ali 18. točke prvega odstavka 27. člena ZJN-3 (izjeme), katerih vrednost je višja od 10.000 EUR in nižja od mejnih vrednosti, od katerih dalje je treba javno naročilo objaviti tudi v Uradnem listu Evropske unije.

Kje naročnik objavi seznam evidenčnih naročil?
Seznam evidenčnih naročil iz preteklega leta, ki zajema vsa naročila v vrednosti 10.000 EUR in več, naročnik objavi na portalu javnih naročil, in sicer do zadnjega dne februarja tekočega leta (drugi odstavek 21. člena ZJN-3).

Katere podatke naj vsebuje evidenca oddaje evidenčnih naročil in katere seznam evidenčnih naročil, ki se objavi na portalu javnih naročil?
Smiselno je, da naročnik vodi enotno evidenco evidenčnih naročil, pri čemer mora le del te evidence objaviti na portalu javnih naročil (drugi odstavek 21. člena ZJN-3). Evidenca vseh evidenčnih naročil mora vsebovati podatke o predmetu naročanja, vrsti predmeta (blago/storitve/gradnje) in ocenjeni vrednosti naročila (brez DDV). Seznam evidenčnih naročil, katerih vrednost je 10.000 EUR ali več, pa mora poleg navedenih podatkov vsebovati še podatek o nazivu gospodarskega subjekta, kateremu je bilo evidenčno naročilo oddano.

O katerih evidenčnih naročilih mora naročnik sporočati statistične podatke?
Naročnik mora statistične podatke sporočati o vseh izvedenih oziroma oddanih evidenčnih naročilih, pri čemer mora ločeno za blago, storitve in gradnje sporočiti število in vrednost tovrstnih evidenčnih naročil (drugi odstavek 21. člena ZJN-3 in drugi odstavek 2. člena Pravilnika o vrstah in načinu zbiranja podatkov za letno statistično poročilo o oddanih javnih naročilih).

Ali mora naročnik za ureditev oddaje evidenčnih naročil sprejeti interni akt?
ZJN-3 ne določa obveznosti sprejetja kakršnega koli internega akta v zvezi z evidenčnimi naročili, prav tako te obveznosti ne določa zakonodaja s področja javnih financ.

Na kakšen način naročnik zagotovi obveščanje o izboru za evidenčna naročila nad 10.000 EUR?
Naročnik mora v roku 30 dneh od oddaje evidenčnega naročila nad 10.000 EUR pisno obvestiti vse ponudnike, ki so ponudbo na podlagi povabila k oddaji ponudbe tudi dejansko oddali. Na kakšen način jih bo naročnik obvestil je v njegovi domeni (pošta, e-pošta, idr.). V kolikor jih bo obvestil samo preko svoje spletni strani, je primerno da o tem vnaprej obvesti ponudnike že v poslanem povabilu k oddaji ponudbe

Na kakšen način lahko naročnik izvaja priložnostno skupno javno naročanje oziroma javno naročanje po pooblastilu?
V primeru skupnega javnega naročanja oziroma javnega naročanja po pooblastilu si naročniki za ta namen bodisi razdelijo naloge v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jih zase ali za vse vključene naročnike izvede posamezen naročnik, bodisi za izvedbo celotnega postopka javnega naročanja ali njegovega dela pooblastijo enega od vključenih naročnikov. Naročnik lahko za izvedbo in odločanje v postopku javnega naročanja pooblasti le drugega naročnika po ZJN-3. Skupno javno naročanje je zato mogoče izvesti tudi tako, da več naročnikov pooblasti drugega naročnika, ki ni vključen v skupno javno naročanje. Pri priložnostnem skupnem javnem naročanju in javnem naročanju po pooblastilu naročnik, pooblaščen za oddajo javnega naročila, izvede tista ravnanja v postopku javnega naročanja, za katera je prejel pooblastilo. Pri tem je vsebina pooblastil v praksi raznolika.

Ali mora naročnik razpisno dokumentacijo vedno objaviti na portalu javnih naročil?
Da, razen tistih sestavnih delov dokumentacije, kjer zaradi oblike, velikosti ali zagotavljanja zaščite datotek to ni mogoče (prvi odstavek 67. člena ZJN-3).

Ali lahko naročnik dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne objavi na portalu javnih naročil iz razloga varovanja posebno občutljivih informacij?
Da, naročnik lahko, iz razlogov, navedenih v 37. členu ZJN-3, predvidi drugačen, alternativen način dostopa do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vendar pa lahko to možnost izkoristi le, kadar so za to izpolnjeni vsi pogoji. Z vidika načela enakopravne obravnave ponudnikov pa je ključno, da so vsi ponudniki obravnavani na enak način, imajo vsi enako možnost pridobiti informacije in enak obseg informacij, potreben za pripravo ponudbe, čeprav na alternativen način.

Ali lahko naročnik za izvedbo postopka javnega naročanja pooblasti naročnika iz druge države članice EU?
Da, ZJN-3 omogoča sodelovanje naročnikov različnih držav članic EU pri javnem naročanju. Pri tem se uporabijo določbe 34. člena ZJN-3, ki določajo možne načine takšnega sodelovanja in pogoje, pod katerimi je to dopustno. Bistveno je, da naročnik ne pooblasti za izvedbo postopka javnega naročanja naročnika v drugi državi članici EU, da bi se s tem izognil uporabi strožje, slovenske javnonaročniške zakonodaje.

SOCIALNE IN DRUGE POSEBNE STORITVE, STORITVE IZ SEZNAMA STORITEV B IN PRIDRŽANA NAROČILA

Ali lahko naročnik pridržano naročilo odda gospodarskemu subjektu, ki ni invalidsko podjetje, zaposlitven center, socialno podjetje ali podjetje s socialno vsebino?
Ne, če se naročnik odloči za pridržano naročilo, potem lahko v konkretnem postopku javnega naročanja sodelujejo le podjetja, ki imajo status invalidskega podjetja, zaposlitvenega centra oziroma socialnega podjetja in podjetja s socialno vsebino. Ponudniki, ki ne izpolnjujejo te zahteve, morajo biti zavrnjeni oziroma izločeni v skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3, in sicer tudi v primeru, da je njihova ponudba najugodnejša.

OKVIRNI SPORAZUM

Ali se na podlagi okvirnega sporazuma, sklenjenega v skladu z ZJN-2 ali ZJNVETPS, posamezno javno naročilo izvede po ZJN-3?
Tretji odstavek 117. člena ZJN-3 določa, da se posamezna naročila, oddana na podlagi okvirnega sporazuma, sklenjenega pred uveljavitvijo ZJN-3 (torej ZJN-2 ali ZJNVETPS) oddajo v skladu z določbami okvirnega sporazuma.

Ali mora naročnik odločitev o oddaji naročila po vsakokratnem odpiranju konkurence objaviti na portalu javnih naročil?
Da, v skladu z dvanajstim odstavkom 90. člena ZJN-3 mora naročnik odločitev o izboru ponudnika pri odpiranju konkurence med strankami okvirnega sporazuma, vročiti z objavo te odločitve na portalu javnih naročil, razen tiste odločitve, kjer je vrednost posameznega naročila nižja od vrednosti, od katerega dalje je treba javno naročilo poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije, ter je bilo tako naročilo sklenjeno po 2. 4. 2023, če je naročnik v naprej določil drugačen način obveščanja.

Kako se vroči odločitev o izbranem ponudniku pri odpiranju konkurence na podlagi okvirnega sporazuma?
Za odpiranje konkurence na podlagi okvirnega sporazuma, ki je sklenjen po 2. 4. 2023, velja da naročnik v razpisni dokumentaciji določi način obveščanja o odločitvi o oddaji posameznega naročila, kadar je vrednost posameznega naročila nižja od vrednosti, od katere dalje je treba javno naročilo poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije. V tem primeru je v naročnikovi domeni, da izbere poljuben način obveščanja o sprejeti odločitvi (pošta, e-pošta, informacijski sistem, ipd.). Če naročnik ne izbere načina obveščanja ali če je vrednost posameznega naročila višja od prej navedenih vrednosti, naročnik odločitev objavi na portalu javnih naročil.

eJAVNO NAROČANJE (eDRAŽBA, eJN,…)

Ali storitve podaljšanja garancije in tehnične podpore za računalniško in programsko opremo štejejo za storitve, ki jih morajo ministrstva, organi v sestavi ministrstev in vladne službe obvezno oddati na elektronski dražbi?
Storitve podaljšanja garancije in tehnične podpore za računalniško in programsko opremo, če ne vsebujejo intelektualnih storitev, štejejo za storitve, ki jih morajo ministrstva, organi v sestavi ministrstev in vladne službe, v skladu s Sklepom Vlade RS št. 43000-5/2017/3 z dne 23. 3. 2017, obvezno oddati na elektronski dražbi.

OBJAVE, PORTAL JAVNIH NAROČIL IN STATISTIKA JAVNEGA NAROČANJA

Ali lahko naročnik v obvestilu o oddaji javnega naročila navede več izbranih ponudnikov za posamezen sklop javnega naročila?
Da, v primeru okvirnega sporazuma z več gospodarskimi subjekti lahko naročnik pri posameznem sklopu javnega naročila navede več izbranih ponudnikov, s čimer se zagotavlja primernejši način navedbe podatkov o oddaji javnega naročila. Tak način podaje podatkov o izbranih ponudnikih pa je pogojen z navedbo, da se naročilo nanaša na okvirni sporazum, kar mora naročnik navesti v oddelku IV.1.3 »Informacije o okvirnem sporazumu ali dinamičnem nabavnem sistemu« obvestila o javnem naročilu in obvestila o oddaji javnega naročila. Če v omenjenem oddelku ni ustrezne navedbe glede okvirnega sporazuma, naročnik za posamezen sklop javnega naročila ne more navesti več ponudnikov.

Kako na portalu javnih naročil naročnik objavi pogodbo oziroma njene dodatke?
Pogodbo je na portalu javnih naročil mogoče objaviti na 2 načina; iz predhodno objavljenega obvestila za predmetno javno naročilo, kjer uporabnik v zavihku »Obrazci« pri predhodno objavljenem obvestilu za predmetno naročilo izbere akcijo za pripravo obrazca za dodajanje pogodb ali preko zavihka »Objava pogodb«, kjer uporabnik izbere polje »Ustvari novo pogodbo«. Za tem pa je iz zavihka »Objava pogodb« mogoče objaviti tudi dodatek k pogodbi. Dodatek k pogodbi se objavlja izključno preko zavihka »Objava pogodb«, tako da se iz seznama pogodb izbere tisto pogodbo, za katero se želi objaviti dodatek k pogodbi. Po izbiri in kliku na objavljeno pogodbo se prikažejo podatki, ki se nanašajo na objavljeno pogodb in možnosti, kjer uporabnik izbere polje »Dodaj dodatek«.

Na kakšen način lahko naročnik v primeru skupnega javnega naročanja oziroma javnega naročanja po pooblastilu, pridobi uporabniške pravice za druge naročnike ali zasebnike, ki izvajajo pomožne nabavne storitve?
Do nejavnega dela portala javnih naročil, ki ga uporabljajo naročniki za zagotavljanje objav v skladu z javnonaročniško zakonodajo in zakonodajo, ki ureja dostopnost do informacij javnega značaja ter sporočanje statističnih podatkov o oddanih javnih naročilih, lahko dostopa le registriran uporabnik.
Skrbnik naročnika lahko ustvari skupino uporabnikov tako, da v nejavnem delu portala javnih naročil v zavihku »Nastavitve/Urejanje uporabniških skupin« ustvari novo skupino uporabnikov in vanjo vključi katerega koli registriranega uporabnika, in sicer v polje »Dodaj uporabnika« vnese uporabniško ime uporabnika (elektronski naslov) in vnos potrdi. Dodanim uporabnikom se samodejno dodelijo bralne pravice, pravice vnosa pa jim lahko dodeli skrbnik, in sicer tako, da pri uporabniku v stolpcu »Lahko vnaša« klikne na »Ne«, ki se nato pretvori v »Da«. Pravice oddaje podeljuje le Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., zato mora naročnik za vsaj enega od uporabnikov, vključenih v uporabniško skupino, zahtevati, da mu Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., podeli to raven pravic.
Na enak način lahko skrbnik naročnika dodaja uporabnike tudi v obstoječe skupine uporabnikov. V obstoječi skupini uporabnikov ima običajno vsaj en uporabnik že dodeljene pravice oddaje. Vsi uporabniki, vključeni v uporabniško skupino, imajo dostop do istih informacij v nejavnem delu portala javnih naročil, njihove pravice pa se lahko razlikujejo.

Na kakšen način lahko naročnik za druge naročnike pridobi pravice oddaje?
Za pridobitev pravice oddaje ali skrbniških pravic naročnika mora registrirani uporabnik, ki želi pridobiti pravice oddaje ali postati skrbnik, v nejavnem delu portala javnih naročil v zavihku »Nastavitve/Pooblastila« ustvariti novo pooblastilo in ga oddati elektronsko, zatem pa to pooblastilo, podpisano s strani odgovorne osebe naročnika, poslati upravljavcu portala javnih naročil še pisno oziroma na e-naslov.

Ali lahko naročnik za zasebnike, ki izvajajo pomožne nabavne storitve, pridobi pravice oddaje?
Ne, registriran uporabnik, ki ima pravice priprave (npr. izvajalec pomožnih nabavnih dejavnosti), lahko pripravi osnutek obvestila iz prvega 52. člena ZJN-3, registriran uporabnik, ki ima pravice oddaje (naročnik), pa to obvestilo pošlje v objavo tako, da ga prevzame v urejanje, nato pa shrani in pošlje v objavo.

Ali je uporaba različne valute za objavo podatkov o ocenjeni in pogodbeni vrednosti javnega naročila neprimerna oziroma katero vrednost, ocenjeno ali pogodbeno, mora naročnik preračunati na skupno valuto ter na kateri presečni dan?
Zasnovo in vsebino obrazcev za obvestila iz prvega odstavka 52. člena ZJN-3 določa Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 2015/1986, ki se v nacionalnem pravu uporablja neposredno. V skladu z navedenim in pravilom enakosti objav iz 53. člena ZJN-3 v obvestilu o oddaji naročila ni mogoče zagotoviti ločenega podatkovnega polja za valuto ocenjene vrednosti in valuto pogodbene vrednosti. Naročnik sam izbere, v kateri valuti bo omenjeni vrednosti navedel, kot presečni datum pa je primerno uporabiti datum sklenitve pogodbe.

Kje naročnik preveri, ali je ponudnik MSP (angl. SME)?
Pri razvrstitvi se upoštevajo kriteriji iz Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 glede opredelitve mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L št. 124 z dne 20. 5. 2003, str. 36), ki je v angleškem jeziku dostopno na https://ec.europa.eu/growth/smes/sme-definition_en.

Katero podjetje šteje za MSP (angl. SME)?
Kategorijo mikro, malih in srednje velikih podjetij sestavljajo podjetja:

ki zaposlujejo manj kot 250 ljudi ter
katerih letni promet ne presega 50 milijonov EUR ali katerih letna bilančna vsota ne presega 43 milijonov EUR.

Podjetje mora izpolnjevati merilo glede števila zaposlenih, da se šteje za MSP. Lahko pa izbira, ali bo upoštevalo merilo glede prometa ali zgornjo mejo bilančne vsote. Podjetju torej ni treba izpolnjevati obeh zahtev in lahko presega eno od njiju, ne da bi to vplivalo na njegov status MSP.

Ali lahko naročnik najprej objavi dodatek k pogodbi in šele nato pogodbo?
Ne, naročnik mora vedno najprej objaviti pogodbo in nato dodatek k pogodbi, saj je objavljanje dodatka k pogodbi izvedeno iz akcije iz objavljene pogodbe.

Kako se zajemajo statistični podatki o javnih naročilih?
Statistični podatki o javnih naročilih se zajemajo iz obvestil o oddaji javnih naročil, objavljenih na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu Evropske unije in sporočenih statističnih podatkov o evidenčnih naročilih. Ministrstvo, pristojno za javno naročanje, vsako leto pripravi Statistično poročilo o javnih naročilih, oddanih v posameznem letu.

SVETOVANJE IN KONFLIKT INTERESOV

Ali so storitve svetovanja s področja javnega naročanja podvržene pravilom javnega naročanja, vključno z naročnikovo preveritvijo usposobljenosti tovrstnih svetovalcev?
Da, storitve svetovanja pri javnih naročilih sodijo v kategorijo, za katero se pravila javnega naročanja uporabljajo v celoti (razen, če gre za evidenčno naročilo).
Svetovanje pri javnem naročanju je torej storitev, ki je v celoti podvržena pravilom javnega naročanja. Naročnik je pri določanju pogojev za sodelovanje načeloma avtonomen, vendar ga pri tem zavezuje 76. člen ZJN-3, ki določa, katera objektivna pravila in pogoje lahko postavi. Nanašajo se lahko na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tudi na tehnično in strokovno sposobnost. Pri tem morajo biti vse zahteve povezane in sorazmerne s predmetom naročila.

Ali lahko naročnik za izvedbo ali odločanje v postopku javnega naročila pooblasti osebo zasebnega ali javnega prava?
ZJN-3 v 66. členu določa, da lahko naročnik za izvedbo ali odločanje v postopku javnega naročila pooblasti drugega naročnika. Pri tem beseda »lahko« ni namenjena presoji ali lahko naročnik pooblasti le naročnika ali tudi koga drugega, temveč določba pove, da se pooblasti naročnika, »lahko« pa pomeni diskrecijsko pravico posameznega naročnika, da se za to možnost odloči ali pa javno naročilo izvede in v njem odloči sam.

Ali lahko izvajalci pomožnih nabavnih dejavnosti, ki niso naročniki po ZJN-3, izvajajo dejavnosti svetovanja v zvezi z vodenjem in odločanjem v postopku javnega naročila?
Izvajalci pomožnih nabavnih storitev lahko izvajajo dejavnosti svetovanja v zvezi z izvajanjem ali načrtovanjem postopkov javnega naročanja oziroma pripravljajo in vodijo postopke javnega naročanja v imenu in za račun naročnika, pri čemer vodenje postopka v tem primeru predstavlja »managiranje«, usmerjanje oziroma koordinacijo aktivnosti, ki so potrebne za izvedbo postopka. Sama izvedba postopka (ki je omejena le na naročnike), pa predstavlja aktivnosti, ki pomenijo hkrati tudi izvajanje zakonsko predpisanih ravnanj, kot na primer javno odpiranje ponudb, spoštovanje načel javnega naročanja, preverjanje ponudb, pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc, zagotavljanje transparentnosti, kar primarno pomeni pošiljanje obvestil v zvezi z javnimi naročili v objavo ipd., ter za kršitev katerih je v določenih primerih predpisana tudi sankcija za naročnika in odgovorno osebo naročnika.
Naročnik lahko za izvedbo oziroma odločanje v postopku javnega naročanja pooblasti le drugega naročnika (66. člen ZJN-3). S tem je preprečeno dajanje izvedbe celotnega postopka oziroma posameznih ravnanj osebi, ki nima status naročnika in tako sicer ni zavezana ravnati v skladu z ZJN-3.

Ali lahko izvajalci pomožnih nabavnih dejavnosti izvajajo dejavnosti svetovanja v zvezi z izvajanjem dejavnosti na področju tehnične infrastrukture, v imenu in za račun naročnika?
Izvajanje podpore naročniku v smislu tehnične infrastrukture, ki naročniku omogoča oddajo javnih naročil ali sklenitev okvirnih sporazumov ne predstavlja na primer izpolnjevanja obrazcev za objavo na portalu javnih naročil, temveč daje izvajalcem pomožnih nabavnih dejavnosti možnost, da tehnične rešitve, ki jih razvijejo sami ali nekdo tretji za njihove potrebe, ponudijo v uporabo naročniku, predvsem kot orodje ali pripomoček za izvajanje aktivnosti, povezanih z javnim naročanjem.

Ali lahko oseba zasebnega prava na portalu javnih naročil v imenu naročnikov v objavo oddaja obvestila in dodatne informacije v zvezi z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila?
Ne. Portal javnih naročil izvajalcem pomožnih nabavnih dejavnosti omogoča, da za naročnike izvajajo aktivnosti v zvezi s pripravo obvestil iz prvega odstavka 52. člena ZJN-3 in dodatnih informacij iz četrtega odstavka 61. člena ZJN-3, a le do samega pošiljanja obvestil oziroma informacij v objavo. Obvestila in odgovore na vprašanja mora v objavo poslati naročnik, saj izvajalec pomožnih nabavnih dejavnosti zanj ne sme izvajati postopka javnega naročanja. Glede na zasnovo objavljanja obvestil o oddaji javnega naročila in pogodb ter dodatkov k pogodbam v skladu s Pravilnikom o objavah pogodb s področja javnega naročanja, koncesij in javno-zasebnih partnerstev (Uradni list RS, št. 5/15), pa pri teh aktivnostih izvajalci pomožnih nabavnih dejavnosti ne morejo sodelovati.

Ali lahko projektant objekta sodeluje kot ponudnik tudi v postopku javnega naročanja za gradnjo tega objekta?
Da, ZJN-3 izrecno ne prepoveduje, da bi gospodarski subjekt, ki je oddal ponudbo v postopku javnega naročanja za izvedbo projektiranja, oddal ponudbo tudi v postopku javnega naročanja za izvedbo gradnje tega objekta. Naročnik pa mora zagotoviti, da pri javnem naročanju ni neenakopravne obravnave ponudnikov. To med drugim pomeni, da naročnik za oddajo javnega naročila gradnje ne sme uporabiti postopka s pogajanji brez predhodne objave na podlagi c) točke prvega odstavka 46. člena ZJN-3 na način, da k sodelovanju v tem postopku povabi le subjekt, ki je izvedel javno naročilo projektiranja.

Ali lahko projektant objekta sodeluje kot naročnikov svetovalec pri izbiri izvajalca javnega naročila za izgradnjo tega objekta?
Da, naročnik lahko v postopku javnega naročanja za izbiro izvajalca gradnje sodeluje s projektantom, ki je pripravil podlage (npr. IDP, PGD) za predmetno javno naročilo (npr. pri pripravi odgovorov na vprašanja ponudnikov), a mora v skladu 65. členom ZJN-3 zagotoviti, da se zaradi sodelovanja ne izkrivlja konkurenca in oba, tako naročnik kot projektant spoštujeta načela javnega naročanja, zlasti načelo enakopravne obravnave ponudnikov.

RAZLOGI ZA IZKLJUČITEV IN POGOJI ZA SODELOVANJE

Kateri razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 so obvezni?
Naročniki morajo obvezno izključevati gospodarske subjekte v štirih primerih, določenih v prvem, drugem in četrtem odstavku 75. člena ZJN-3, in sicer v primeru pravnomočne obsodbe za najmanj eno od 43 naštetih kaznivih dejanj, v primeru neizpolnjenih zapadlih, obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v višini 50 EUR ali več ali nepredloženih obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih 5 let, v primeru uvrstitve v evidenco gospodarskih subjektov z izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega naročanja in v primeru dveh kršitev v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek v zadnjih 3 letih.

V drugem odstavku 55. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (v nadaljevanju: ZOPNN-F) je določeno, da se ne glede na ZJN-3 do 31. decembra 2023 popravni mehanizem dovoli tudi v primeru, če gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan roka za oddajo ponudbe ali prijave ali preverjanja znaša 50 evrov ali več ali če na dan roka za oddajo ponudbe ali prijave ta subjekt ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do roka za oddaje ponudbe ali prijave. Naročnik v tem primeru določi primeren rok, v katerem mora gospodarski subjekt obveznosti izpolniti. Ta rok ne sme biti daljši od 30 dni.

ZOPNN-F torej začasno dopušča, da se v povezavi z določbo 75. člena, ki že določa primere oziroma kršitve, za katere se dovoli popravni mehanizem, slednji dovoli tudi v primeru iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3.To pomeni, da za kršitve iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 začasno ne velja več, da je gospodarski subjekt avtomatično izločen iz postopka javnega naročanja, ampak mu je pred tem dovoljen popravni mehanizem in lahko njegova ponudba iz tega vidika postane dopustna. V kolikor kršitve ne odpravi, se ga izloči iz postopka javnega naročanja.

Kje lahko preverimo, ali je določen gospodarski subjekt uvrščen v evidenco gospodarskih subjektov z izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega naročanja?
Naročnik lahko preveri, ali za gospodarski subjekt obstaja razlog za izključitev, ki ga ureja a) točka četrtega odstavka 75. člen ZJN-3 z uporabo aplikacije e-Dosje. Evidenca gospodarskih subjektov z izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega naročanja je javno dostopna evidenca in je sicer objavljena tudi na spletni strani Direktorata za javno naročanje. Ministrstvo za javno upravo potrdil o uvrstitvi v omenjeno javno evidenco ne izdaja.

Ali za osebo, ki ima pooblastilo za zastopanje ali odločanje ali nadzor v gospodarskem subjektu šteje tudi oseba, ki je po pooblastilu direktorja družbe pooblaščena za podpisovanje ponudbene dokumentacije oziroma pogodb v zvezi z javnimi naročili?
ZJN-3 razlog izključitve iz prvega odstavka 75. člena določa za vse člane organov vodenja ter za vse, ki imajo pooblastilo za zastopanje tega subjekta, odločanje ali nadzor v njem. Zlasti slednje pomeni, da je potrebno z vidika naročnika preveriti, s strani ponudnika pa navesti vse osebe, ki imajo tovrstna pooblastila, pri čemer določbe ne gre razumeti na način, da zajame vse osebe, ki imajo kakršnokoli pooblastilo (npr. poslovno pooblastilo za izvedbo posamičnega dejanja ali podpis posamične pogodbe), temveč pooblastila, ki predstavljajo možnost zastopanja (oz. odločanja) gospodarskega subjekta. Kdo lahko zastopa družbo izhaja iz zakona, ki ureja gospodarske družbe. Ta določa, da družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona. Takšna pooblastila imajo npr. zakoniti zastopnik, kateremu pooblastilo za zastopanje izhaja že iz samega zakona, ki ureja gospodarske družbe, statutarni zastopnik, ki predstavljajo zastopnika, določenega v aktu o ustanovitvi družbe, ki lahko določa, da zastopajo družbo poleg zakonitega zastopnika tudi druge osebe in npr. prokuristi.
Pri tem pa pooblastila za izvršitev posameznega ravnanja v smislu poslovnega pooblastila, kot ga ureja obligacijska zakonodaja (npr. pooblastilo za udeležbo na odpiranju ali pooblastilo za podpis pogodbe, če je to dano primeroma) ne predstavljajo pooblastila v smislu zastopanja gospodarskega subjekta.

Za koga mora naročnik preveriti neobstoj razloga za izključitev iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 (pravnomočna obsodba za najmanj eno od 43 naštetih kaznivih dejanj)?
Preverjati je potrebno:
1) gospodarski subjekt,
3) zakonite zastopnike (prenos upravičenja z zakonom ali aktom družbe),
2) osebe, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta.

Ali mora naročnik preveriti nekaznovanost tudi za tuje osebe upravnega, vodstvenega in nadzornega organa?
Da, naročnik nima diskrecijske pravice odločati o tem, ali bo preverjal obvezne razloge za izključitev, kamor sodi tudi pravnomočna sodba za kazniva dejanja, ki se nanašajo tako na gospodarski subjekt, kot na osebe, ki so članice vodstvenega, nadzornega ali upravnega organa oziroma imajo pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor v njem. Pred oddajo javnega naročila mora naročnik pridobiti dokazila, in sicer sam iz uradnih evidenc oziroma nacionalnih baz, če te obstajajo in je pridobitev brezplačna, ali na drug ustrezen način (npr. da se od ponudnika zahteva dokazila ali zapriseženo izjavo). Kljub dejstvu, da je takšno preverjanje lahko dolgotrajno in v določenih primerih za ponudnike predstavlja strošek, zakonodaja v tem primeru ne dopušča izjem oziroma odstopanja od obveznega preverjanja izbranega ponudnika.

Ali je potrebno za zakonitega zastopnika, ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Avstriji, neobstoj razloga za izključitev preveriti tudi v Avstriji?
Ministrstvo za pravosodje upravlja kazensko evidenco o vseh pravnih in fizičnih osebah, ki so jih obsodila sodišča Republike Slovenije. Ker kazensko evidenco upravlja tudi o državljanih Republike Slovenije in pravnih osebah s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so jih za kazniva dejanja obsodila tuja sodišča, če je ministrstvo prejelo podatke o njihovih obsodbah, naročnikom predlagamo, da preverijo zakonitega zastopnika tudi v tuji državi, v omenjenem primeru tudi v Avstriji.

Ali je potrebno za zakonitega zastopnika, ki je državljan Avstrije in ima stalno prebivališče v Avstriji, neobstoj razloga za izključitev preveriti tudi v Avstriji?
Da, naročnik mora za takšnega zakonitega zastopnika neobstoj razloga za izključitev preveriti v evidenci pravnomočno obsojenih fizičnih in pravnih oseb v Republiki Sloveniji ter v ustrezni evidenci, ki jo vodi pristojni organ v Avstriji.

MERILA ZA ODDAJO JAVNEGA NAROČILA, OCENJEVANJE PONUDB IN NEOBIČAJNO NIZKA PONUDBA

Ali opredelitev končne ponudbene cene z DDV predstavlja neenako obravnavo zavezancev za DDV, ne-zavezancev za DDV in ponudnikov iz tujine?
Za naročnika je ključna ponudbena cena, ki jo bo moral plačati. Če ponudnik ni zavezanec za DDV, predstavlja njegova ponudbena cena končno (bruto) ceno.
Kadar je naročnik zavezanec za DDV, lahko v določenih primerih oziroma za določene predmete javnega naročanja uveljavlja odbitek DDV. Takrat je primerno, da med seboj primerja cene brez DDV in končne cene ponudnikov, ki niso zavezanci za DDV. Naročnik, ki ni zavezanec za DDV, si ne more obračunavati izstopnega in vstopnega davka in mu zato DDV predstavlja dodatni strošek. Zaradi različne obravnave ponudb ponudnikov, ki so zavezanci za DDV, in ponudb ponudnikov, ki niso zavezanci za DDV, naročniku ni mogoče očitati diskriminatorne obravnave, saj te ponudnike postavlja v različne položaje zakonodaja s področja davkov in ne naročnik.

Ali lahko naročnik merila določi tako, da je število točk, ki ga prejme posamezna ponudba, oziroma razvrstitev posamezne ponudbe odvisna od vsebine najugodnejše ponudbe v tem postopku?
Merila za ocenjevanje ponudb morajo biti pred oddajo ponudbe znana vsem potencialnim ponudnikom, kar pomeni, da morajo biti ustrezno opredeljena v obvestilu o javnem naročilu oziroma v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Merila absolutne narave omogočajo potencialnemu ponudniku, da ob njihovi uporabi sam oceni svojo ponudbo in jo lahko po potrebi pred oddajo ustrezno popravi ali nadgradi. Nasprotno pa pri relativnem modelu meril, pri katerem je razvrstitev ponudbe odvisna od druge prejete ponudbe, obstaja tveganje, da lahko tovrstni model vodi do nepredvidljivih, nepravičnih in nesprejemljivih rezultatov, saj ocenjevanje posamezne ponudbe ne temelji izključno na njenih prednostih in slabostih.
Tovrstni (relativni) model vrednotenja je zato načeloma primerno uporabiti le pri naročanju intelektualnih storitev, kot so na primer storitve na področju arhitekturnih in inženirskih storitev, in sicer v okviru meril, ki se vežejo na cenovno oziroma stroškovno učinkovitost, pod pogojem, da so le-ta določena nediskriminatorno, sorazmerno in v povezavi s predmetom javnega naročila ter zagotavljajo možnost učinkovite konkurence, in pod pogojem, da se poleg meril, ki se vežejo na ceno oziroma stroškovno učinkovitost, uporabijo tudi merila glede kakovosti, poprodajnih storitev ipd.

Ali je ponudba, ki presega ocenjeno vrednost javnega naročila, nedopustna?
Ocenjena vrednost javnega naročila ni vedno enaka višini zagotovljenih sredstev naročnika, ki predstavlja odločilni kriterij za presojanje dopustnosti posamezne ponudbe. Gre za dva različna pojma, ki pa sta lahko vrednostno enaka, ali pa je ocenjena vrednost javnega naročila morda nižja od zagotovljenih sredstev naročnika. Ocenjena vrednost, ko je to mogoče, naj temelji na tržnih vrednostih naročila. Kadar predložene ponudbe presegajo višino zagotovljenih sredstev (ne ocenjene vrednosti!), naročnik takšne, tj. nedopustne ponudbe, izloči iz postopka oddaje javnega naročanja…

Ali lahko naročnik kot merilo za oddajo javnega naročila storitve izdelave urbanistične dokumentacije (strokovne podlage, OPPN, OPN, DPN ipd) uporabi zgolj ceno?
Ne, storitve urbanističnega planiranja in krajinske arhitekturne storitve (CPV koda 71400000-2) sodijo med arhitekturne in inženirske storitve, za oddajo katerih naročnik ne sme uporabiti zgolj cene kot edinega merila za oddajo javnega naročila.

ESPD, DOKAZILA IN EDOSJE

Na kakšen način ponudnik za podizvajalca izpolni ESPD?
V kolikor ponudnik uporablja zmogljivosti drugih subjektov, da bi izpolnil pogoje za sodelovanje oziroma merila in pravila (če obstajajo), ustrezno izpolni točko C dela II ESPD. Za gospodarske subjekte, katerim namerava oddati del javnega naročila v podizvajanje (v skladu s 94. členom ZJN-3 in če ne uporablja njihovih zmogljivosti v skladu z 81. členom ZJN-3) pa ustrezno izpolni točko D dela II ESPD. Vsak gospodarski subjekt iz točk C in D dela II pa mora izpolniti in podpisati ločen ESPD, katerega/katere ponudnik predloži v ponudbi.

Ali mora naročnik ESPD pripraviti in sprejeti pri izvajanju vseh postopkov javnega naročanja?
Naročnik mora pripraviti in sprejeti ESPD pri izvajanju vseh postopkov javnega naročanja, razen v primeru postopka naročila male vrednosti in postopka s pogajanji brez predhodne objave, ki se izvaja zaradi skrajne nujnosti in nepredvidljivosti naročila, ter postopka, v katerem se oddaja javno naročilo na infrastrukturnem področju, za katero naročnik ni opredelil niti razloga za izključitev niti pogoja za sodelovanje.

Zakaj se uporablja aplikacija e-Dosje?
Aplikacije e-Dosje se uporablja za preverjanje prijav in ponudb v postopkih javnega naročanja, izvedenih na podlagi ZJN-3 ali ZJNPOV in za preverjanje obstoja razlogov za razvezo pogodbe ali okvirnega sporazuma, navedenih v 67.a členu ZJN-3.

Kdo lahko dostopa do aplikacije e-Dosje?
Do aplikacije e-Dosje lahko dostopajo vsi registrirani uporabniki sistema e-JN pri naročniku, ki jim je bila dodeljena pravica uporabe sistema -Dosje.

Kaj potrebujem za dostop do aplikacije e-Dosje?
Bodoči uporabnik se mora (če še ni) registrirati v informacijski sistem e-JN nato pa mora na e-naslov gp.mju@gov.si poslati s strani predstojnika organizacije, v kateri je zaposlen, oziroma z njegove strani pooblaščene osebe podpisan in izpolnjen »Zahtevek za potrditev uporabnikov za preveritev gospodarskih subjektov v informacijskem sistemu e-JN - e-Dosje« in se pri tem sklicevati na zadevo, ki je navedena na zahtevku. Zahtevek se lahko nanaša na več bodočih uporabnikov. S podpisom zahtevka predstojnika organizacije oziroma z njegove strani pooblaščene osebe se jamči, da je oseba seznanjena in se strinja s Splošnimi pogoji uporabe Informacijskega sistema e-JN, da so podatki v zahtevku resnični in da bo vsako spremembo podatkov sporočila Ministrstvu za javno upravo v roku 8 dni.

Po predhodni registraciji v informacijski sistem e-JN in po prejetju pravilno izpolnjenega in podpisanega »Zahtevka za potrditev uporabnikov za preveritev gospodarskih subjektov v informacijskem sistemu e-JN - e-Dosje« glavni administrator uporabnikom omogoči dostop do aplikacije e-Dosje in jih o tem obvesti na elektronski naslov, ki ga je uporabnik navedel pri sami registraciji v sistem e-JN.

Glavni administrator je uporabnikom, ki so bili registrirani že v predhodno različico aplikacije e-Dosje, delujočo na povezavi https://ejn.gov.si/e-dosje in ki so hkrati že registrirani v informacijski sistem e-JN, potrdil pravice dostopa do aplikacije e-Dosje brez predložitve novega zahtevka za aktivacijo uporabnikov v aplikaciji e-Dosje, saj z njim razpolaga že zaradi uporabe predhodne verzije aplikacije.

Ali mora naročnik zahtevek za potrditev uporabnikov za preveritev ponudb v aplikaciji e-Dosje upravljavcu tega sistema poslati za vsako javno naročilo posebej ali enkrat za vsa svoja javna naročila?
Zahtevek za potrditev uporabniških pravic naročnik pošlje upravljavcu enkrat za vsa svoja javna naročila.

S katerimi uradnimi evidencami je povezana aplikacija e-Dosje?
Aplikacija e-Dosje pridobiva podatke iz:

• poslovnega registra,
• registra transakcijskih računov,
• knjigovodske evidence in evidence o davkih,
• evidenci prekrškov na področju delovnih razmerij in zaposlovanja na črno,
• Centralne kazenske evidence,
• evidence gospodarskih subjektov z izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega naročanja;
pri čemer pa se aplikacija e-Dosje ne povezuje z evidenco prekrškov na področju delovnih razmerij in zaposlovanja na črno.

Zakaj lahko naročnik v aplikaciji e-Dosje preveri obstoj razloga za izključitev glede neplačanih davkov oziroma drugih denarnih nedavčnih obveznosti šele 4. delovni dan po poteku roka za oddajo ponudb?
Podatki o obstoju izključitvenega razloga glede neplačanih davčnih obveznosti in drugih denarnih nedavčnih obveznosti so v evidenci razvidni 4. delovni dan po poteku presečnega datuma (tj. 4 delovni dni po poteku roka za oddajo ponudb) zaradi časovnega zamika vpisa podatkov v evidenco, ki jo vodi FURS.

Za vpogled v katere uradne evidence potrebuje naročnik soglasje gospodarskega subjekta?
Naročnik od 2. 4. 2023 ne potrebuje več nobenih soglasij za preverjanje izključitvenih razlogov na podlagi ZJN-3.
V primeru izvedbe postopkov po ZJNPOV, pa mora naročnik soglasja za vpogled v kazensko evidenco še vedno pridobiti.

Ali lahko naročnik povabi kandidata k pogajanjem na podlagi predloženega ESPD, ki izkazuje izpolnjevanje naročnikovih zahtev ali mora pred tem informacije preveriti v uradnih evidencah in pridobiti dokazila?
Naročnik lahko v dvofaznih postopkih gospodarskim subjektom prizna usposobljenost za sodelovanje v drugi fazi postopka na podlagi predloženega ESPD. Pred oddajo javnega naročila pa mora preveriti obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu namerava oddati javno naročilo.

Katere razloge za izključitev oziroma pogoje lahko preveri naročnik v aplikaciji e-Dosje?
Naročnik lahko iz slovenskih uradnih evidenc v aplikaciji e-Dosje elektronsko pridobi (tudi) podatke o izključitvenih razlogih iz prvega odstavka, drugega odstavka ter a) in b) točke četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 in podatke o okoliščinah iz drugega odstavka 67.a člena ZJN-3.
Katero številko pri preverjanju v aplikaciji e-Dosje naj naročnik vpiše pod Številko objave na PJN, če izvaja postopek brez objave na portalu javnih naročil (npr. postopek s pogajanji brez predhodne objave, konkurenčni postopek s pogajanji po b) točki prvega odstavka 44. člena ZJN-3, konkurenčni dialog po b) točki prvega odstavka 42. člena ZJN-3)?
Naročnik naj vpiše svojo številko naročila oz. zadeve.

ROKI

Ali sobota šteje za delovni dan?
Ne. V skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov, ki v državah članicah velja neposredno, "delovni dnevi" pomenijo vse dni razen dela prostih dni, nedelj in sobot.

Ali mora naročnik tudi pri oddaji javnega naročila po odprtem postopku pod pragom za objavo obvestila o javnem naročilu v Uradnem listu EU upoštevati minimalni rok za prejem ponudb (35 dni)?
Ne, ZJN-3 pri odprtem postopku v drugem odstavku 40. člena določa, da je minimalni rok za prejem ponudb 35 dni od datuma, ko je bilo poslano v objavo obvestilo o javnem naročilu. Nadalje je v šestem odstavku omenjenega člena določeno, da lahko naročnik ne glede na drugi odstavek 40. člena ZJN-3 za javno naročilo, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti iz drugega odstavka 22. člena tega zakona, določi krajši rok za prejem ponudb.

PREGLED, DOPOLNITVE IN SPREMEMBE PONUDB

Kako naj ravna naročnik v primeru, da se na javno naročilo prijavi le en ponudnik?
ZJN-3 posebnih določb za primer, ko naročnik v postopku javnega naročila prejme le eno ponudbo, ne vsebuje. Vsekakor pa mora naročnik pri vsakem javnem naročilu spoštovati načela javnega naročanja, kar je zlasti pomembno tudi pri opredelitvi pogojev za sodelovanje in oblikovanju tehničnih specifikacij, ki morajo biti sorazmerni in povezani s predmetom javnega naročanja ter ne smejo neutemeljeno omejevati konkurence.

Ali lahko naročnik ponudnika pozove k dopolnitvi oziroma popravku ponudbe v delu, ki se veže na tehnične specifikacije?
Ne, ponudnik ne sme dopolnjevati oziroma popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV (razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3) ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Ali lahko naročnik ob pregledu ponudb ob ugotovitvi napačnega zapisa stopnje DDV s strani ponudnika, le-tega pozove k predložitvi pisnega soglasja k popravi napačno zapisane stopnje DDV v primeru, da je merilo za izbor najugodnejše ponudbe cena z DDV?
Da, naročnik lahko ob pisnem soglasju ponudnika napačno zapisano stopnjo DDV popravi v pravilno (sedmi odstavek 89. člena ZJN-3).

Ali lahko naročnik že sprejeto odločitev o oddaji javnega naročila zaradi ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja prekliče in po odpravljeni nepravilnosti sprejme novo odločitev?
Da, naročnik lahko do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo (šesti odstavek 90. člena ZJN-3). Zakon ne zahteva, da naročnik ob morebitni razveljavitvi prvotne odločitve hkrati z razveljavitvijo sprejme tudi novo meritorno odločitev o oddaji javnega naročila, zahteva pa, da novo odločitev sprejme upoštevaje določila 90. člena ZJN-3

POGODBENA DOLOČILA, SPREMEMBE POGODB IN DRUGA OBLIGACIJSKA PRAVILA

Ali je potrebno t.im. »razvezni pogoj« v skladu z določili 67. in 67.a člena ZJN-3 vključiti tudi v evidenčna naročila?
Ne, obveznost vključitve t.im. »razveznega pogoja« v pogodbo o izvedbi javnega naročila velja za tista javna naročila, za katera se mora uporabljati ZJN-3. Katere obveznosti ima v skladu z ZJN-3 naročnik pri evidenčnih naročilih izhaja iz drugega odstavka 21. člena ZJN-3.

Katera pogodbena določila mora naročnik vedno vključiti v pogodbo oz. okvirni sporazum?
Pogodba o izvedbi javnega naročila oz. okvirni sporazum morata vsebovati dejansko vrednost celotnega javnega naročila (v utemeljenih primerih, pri katerih dejanske vrednosti ni mogoče določiti, pa ocenjeno vrednost javnega naročila), rok veljavnosti pogodbe oz. okvirnega sporazuma ter »razvezni pogoj« (četrti odstavek 67. člena ZJN-3). Pri tem je potrebno izpostaviti, da »razvezni pogoj« velja za vse primere javnega naročanja, razen za tiste, kjer je predmet javnega naročila ena (ali več) izmed storitev, navedenih v 67.a členu (v primeru 67.a člena je razvezni pogoj namreč drugačen in posebej urejen, vendar prav tako obvezen). Pogodba o izvedbi javnega naročila mora vsebovati tudi protikorupcijsko klavzulo, kot jo določa ZIntPK.

Ali je prenos terjatve do naročnika na tretjo osebo dovoljen oziroma ali tak prenos lahko šteje za bistveno spremembo pogodbe o izvedbi javnega naročila v skladu s 95. členom ZJN-3?
V skladu s 417. členom OZ lahko upnik s pogodbo svojo terjatev odstopi tretji osebi. Naročnik mora spoštovati cesijsko pogodbo, s katero izvajalec kot upnik svojo terjatev prenese na tretjo osebo, saj šteje pogodba o izvedbi javnega naročila za gospodarsko pogodbo, zanje pa prenos terjatve učinkuje kljub morebitnemu določilu o prepovedi cesije v pogodbi o izvedbi javnega naročila. V tem primeru je naročnik (dolžnik) prost svoje obveznosti, če jo izpolni prevzemniku terjatve ali izbranem ponudniku, tj. odstopniku terjatve. Ker cesijska pogodba predstavlja ločen pravni posel od javnega naročila, njena sklenitev ne pomeni bistvene spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila. Sprememba javnonaročniške pogodbe namreč sploh ni potrebna.

PODIZVAJALCI

Ali se pri pogodbi o izvedbi javnega naročila, sklenjeni na podlagi ZJN-2, za podizvajalce, nominirane po uveljavitvi ZJN-3, glede neposrednih plačil uporablja določila ZJN-2 ali ZJN-3?
V kolikor je bil v osnovni pogodbi po ZJN-2 nominiran vsaj en podizvajalec ali pogodba (brez nominiranih podizvajalcev) vsebuje določbo, da so neposredna plačila obvezna, se za nominacije (novih) podizvajalcev smiselno uporablja 94. člen ZJN-3, neposredna plačila pa so obvezna za vse nominirane podizvajalce, ne glede na to, kdaj so bili nominirani. V kolikor v osnovni pogodbi po ZJN-2 ni bil nominiran podizvajalec/podizvajalci (in pogodba ne vsebuje določbe, da so neposredna plačila obvezna), za naknadno nominiranega podizvajalca neposredna plačila po samem zakonu niso obvezna, čeprav je bila pogodba sklenjena na podlagi ZJN-2.

Ali naročnik pri javnem naročilu, ki je bilo oddano na podlagi ZJN-2, novega podizvajalca po uveljavitvi ZJN-3 nominira oziroma zamenja obstoječega v skladu z določbami ZJN-2 ali ZJN-3?
ZJN-3.

Ali mora biti podizvajalec – fizična oseba registrirana kot s.p. oziroma ali lahko fizične osebe v postopkih oddaje javnih naročil sodelujejo kot podizvajalci oziroma ali je podizvajalec lahko tudi fizična oseba, ki deluje preko avtorske pogodbe?
Podizvajalec je lahko tudi fizična oseba (ki ni nujno s.p.), če kot taka izpolnjuje pogoje, kot jih je za podizvajalce določil naročnik. V določenih primerih je seveda mogoče tudi, da so pogoji za ponudnika ali podizvajalca, še zlasti, če se za izpolnjevanje pogojev ponudnik sklicuje na kapacitete podizvajalca, takšne narave, da je že po posamezni področni zakonodaji potrebno za opravljanje določene storitve imeti registrirano dejavnost, česar v takšnem primeru fizična oseba (ki ni s.p.) ne more imeti. Presoja o tem je torej odvisna tudi od same narave stvari oz. predmeta naročanja in določenih pogojev. Vsekakor pa je (če ni fizičnim osebam posebej onemogočeno opravljati določenih storitev, gradenj oziroma dobavljati blaga) mogoče, da je podizvajalec tudi fizična oseba, ki ni registrirana kot s.p. Na kakšen način glavni izvajalec uredi sodelovanje s podizvajalcem (ne glede na to, ali gre za fizično osebo, s.p. ali drugo obliko družbe) ZJN-3 ne predpisuje, avtorska pogodba je le ena od možnih vrst pogodbe, ki se sklepajo med strankami za izvajanje oziroma opravljanje določenih storitev, v tem primeru morajo te storitve seveda imeti naravo avtorskega dela.

Ali lahko naročnik omeji odstotek, ki ga lahko ponudnik odda v podizvajanje?
Ne, ZJN-3 dopušča kvalitativno omejitev, ne dopušča pa omejitve v količini, odstotku ali nominalnem oziroma s številom definiranem deležu. Določba v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ki bi omejevala oddajo del drugim v določenem odstotku, bi bila tako v nasprotju s pravnim redom EU in ZJN-3. Dovoljeno pa je omejiti del nalog na ponudnika, če so te naloge ključne. Gre torej za vsebinsko in ne za numerično omejevanje.

Ali lahko podizvajalec, ki ob nominaciji ni zahteval neposrednega plačila, le-tega zahteva kasneje?
Podizvajalec lahko zahteva neposredna plačila ob oddaji ponudbe ponudnika, ki nastopa s tem podizvajalcem ali ob morebitni naknadni nominaciji takrat, ko ga prvič nominira. Podizvajalec kasneje kot v opisanem trenutku, neposrednih plačil po ZJN-3 ne more zahtevati, ima pa po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila v ta namen na voljo druge institute, ki jih ureja obligacijska zakonodaja (npr. 631. člen OZ).

Ali mora podizvajalec izpolnjevati iste razloge za izključitev in pogoje za sodelovanje kot ponudnik?
Za podizvajalca ne smejo obstajati razlogi za izključitev iz prvega, drugega ali četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 in, če tako določi naročnik, razlogi za izključitev iz šestega odstavka 75. člena ZJN-3. Pogoje za sodelovanje mora podizvajalec izpolnjevati v skladu z zahtevami naročnika v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

V drugem odstavku 55. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (v nadaljevanju: ZOPNN-F) je določeno, da se ne glede na ZJN-3 do 31. decembra 2023 popravni mehanizem dovoli tudi v primeru, če gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan roka za oddajo ponudbe ali prijave ali preverjanja znaša 50 evrov ali več ali če na dan roka za oddajo ponudbe ali prijave ta subjekt ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do roka za oddaje ponudbe ali prijave. Naročnik v tem primeru določi primeren rok, v katerem mora gospodarski subjekt obveznosti izpolniti. Ta rok ne sme biti daljši od 30 dni.

To pomeni, da razlogi za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 za podizvajalca še vedno ne smejo obstajati, ampak se sedaj začasno dovoli, da podizvajalec iz postopka javnega naročanja ni avtomatično izločen, ampak tudi v tem primeru uporabi možnost popravnega mehanizma, s čimer kršitev odpravi, ter tako njegova ponudba iz tega vidika postane dopustna.

Ali lahko ponudnik med postopkom javnega naročanja zamenja podizvajalca?
Da, ZJN-3 med izvajanjem javnega naročila omogoča zamenjavo oziroma nominacijo novih podizvajalcev (tretji odstavek 94. člena).

Na kateri presečni datum naj naročnik preveri neobstoj razlogov za izključitev oziroma pogojev za sodelovanje za podizvajalce, priglašene v fazi izvajanja?
Primerno je upoštevati datum prejema obvestila oziroma dokumentacije iz tretjega odstavka 94. člena ZJN-3.

FINANČNO ZAVAROVANJE PRI JAVNEM NAROČANJU

Ali lahko naročnik v postopku naročila male vrednosti zahteva zavarovanje za resnost ponudbe?
Praviloma ne, pri naročilih male vrednosti se lahko namreč zavarovanje za resnost ponudbe zahteva izjemoma, če zahtevo po tem zavarovanju opravičujejo tveganja, povezana s predmetom ali okoliščinami javnega naročanja (prvi odstavek 6. člena Uredbe o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju).

JAVNO ODPIRANJE PONUDB, VPOGLED IN ZAUPNOST

Ali mora naročnik o vpogledu v ponudbe obvestiti ponudnika, v ponudbo katerega bo izveden vpogled?
Ne, v skladu z ZJN-3 ponudnika, v ponudbo katerega bo izveden vpogled, ni potrebno obveščati o izvedbi vpogleda v ponudbe (peti odstavek 35. člena ZJN-3).

Ali lahko naročnik ponudniku, ki zahteva vpogled v ponudbo, le-to pošlje v elektronski obliki?
Lahko, vendar namen vpogleda ni v pošiljanju celotne ponudbe ponudniku, ki zahteva vpogled, saj bi na ta način naročnik lahko izgubil nadzor nad nadaljnjim posredovanjem ponudbe osebam, ki niso upravičeni do vpogleda.

Ali je javno odpiranje ponudb obvezno?
Da, odpiranje ponudb je javno, razen če se javno naročilo oddaja v postopku s pogajanji brez predhodne objave ali v konkurenčnem postopku s pogajanji, v katerem naročnik v skladu z b) točko prvega odstavka 44. člena tega zakona ne objavi obvestila o javnem naročilu, in se naročnik pogaja le z enim ponudnikom (četrti odstavek 88. člena ZJN-3).

Ali se v omejenem postopku javno izvede tudi odpiranje prijav?
Ne, v omejem postopku odpiranje prijav ni javno, javno pa je odpiranje ponudb.

PRAVNO VARSTVO

Kako lahko ravna naročnik v primeru, če prejme revizijski zahtevek, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo oziroma na odločitev o oddaji naročila ali priznanju sposobnosti, pri tem pa v obeh primerih predmet javnega naročila nujno potrebuje, da lahko opravlja svojo osnovno dejavnost?

ZPVPJN v 17. členu določa, da lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na strani naročnika, skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu. Lahko pa ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadar koli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli tudi začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja (20. člen ZPVPJN).

Ali je mogoče prejeti zahtevek za revizijo šteti za okoliščino, ki je naročnik ni mogel predvideti in izvesti postopek s pogajanji brez predhodne objave?
Ne, ZJN-3 sicer omogoča izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave zaradi skrajne nujnosti, pri čemer pa je to izjemo potrebno razlagati skrajno restriktivno. Zahtevka za revizijo ni mogoče šteti za okoliščino, ki je naročnik ni mogel predvideti (točka č) 46. člena). Naročnik pri sklicevanju na to točko ni časovno omejen z oddajo javnega naročila, ni pa naročnik ob razlogu skrajne nujnosti neomejen s časom, kdaj bo ali bi na podlagi tega razloga začel s postopkom. V slednjem primeru je seveda pravilno, da naročnik lahko uporabi ta razlog takrat, ko ta nujnost obstaja.

Koliko znaša taksa za predrevizijski in revizijski postopek, če naročnik zavrne vse ponudbe?
V kolikor se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, znaša taksa za predrevizijski in revizijski postopek 1.000 EUR (drugi odstavek 71. člena ZPVPJN).

Kakšno pravno varstvo je zagotovljeno zoper morebitne kršitve pri oddaji posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma?
Kadar se posamezno naročilo oddaja na podlagi okvirnega sporazuma, ki se sklene z večjim številom ponudnikov in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji in je vrednost posameznega naročila enaka ali višja od vrednosti, od katere dalje je treba javno naročilo poslati v objavo Uradnemu listu Evropske unije, je pravno varstvo zagotovljeno v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku. V drugih primerih posameznih naročil, ki se oddajajo na podlagi okvirnega sporazuma, je pravno varstvo zagotovljeno v sodnem postopku v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja (tretji odstavek 5. člena ZPVPJN).

Ali lahko naročnik v primeru oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma sklene pogodbo kljub vloženemu zahtevku za revizijo?
Da, kljub prejetemu zahtevku za revizijo v postopku oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma, lahko naročnik sklene pogodbo, ustavi postopek javnega naročanja, zavrne vse ponudbe in začne postopek javnega naročanja za isti predmet naročanja (prvi odstavek 17. člena ZPVPJN).

Koliko znaša taksa za predrevizijski in revizijski postopek, če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma?
Če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma, znaša taksa 1.000 EUR (tretji odstavek 71. člena ZPVPJN). Tu velja ponovno omeniti določbo tretjega odstavka 5. člena ZPVPJN, ki določa, da kadar se posamezno naročilo oddaja na podlagi okvirnega sporazuma, ki se sklene z večjim številom ponudnikov in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji in je vrednost posameznega naročila enaka ali višja od vrednosti, od katere dalje je treba javno naročilo poslati v objavo Uradnemu listu Evropske unije, je pravno varstvo zagotovljeno v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku. V drugih primerih posameznih naročil, ki se oddajajo na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu, je pravno varstvo zagotovljeno v sodnem postopku v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja.