user PRIJAVA

Koristne informacije za javno naročanje

Kazalo

  1. Javna naročila, za katera glede na ocenjeno vrednost ni potrebno izvesti postopka javnega naročanja (t.im. evidenčna naročila)

  2. Postopek oddaje naročila male vrednosti – nacionalni postopek (47. člen ZJN-3)  

  3. Postopki javnega naročanja, ki izhajaj o iz Direktive 2014/24/EU

  4. Posebna vrsta pogodbe za dalj časa trajajoče javno naročanje

  5. Javna naročila socialnih in drugih posebnih storitev

  6. Rok za prejem prijav in ponudb

  7. Objavljanje v postopkih javenga naročanja

  8. Osnovna sposobnost gospodarskega subjekta (kandidata, ponudnika, osebe, na katere zmogljivosti se ponudnik sklicuje, in podizvajalca)

  9. Dokazila o nekaznovanosti

  10. Preveritev ponudb

  11. Preverjanje sposobnosti tujih ponudnikov v Sloveniji in drugih državah članicah EU

  12. Neobičajno nizka ponudba

  13. Formalno nepopolna ponudba, računske napake in dopustne dopolnitve ponudbe

  14. Odprava računskih napak

  15. Odločitev o oddaji javnega naročila

  16. Zaključek postopka

  17. Vpogled po 35. členu ZJN-3

  18. Pooblastilo za izvedbo in odločanje v postopku javnega naročanja

  19. CPV kode

  20. Elektronski sistem za prejem ponudb

  21. Sestavine pogodbe

  22. Pravno varstvo

  23. Sprememba pogodb brez izvedbe postopka javnega naročanja

  24. Evidenca gospodarskih subjektov z izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega naročanja

 

Uporaba postopkov javnega naročanja


1. Javna naročila, za katera glede na ocenjeno vrednost ni potrebno izvesti postopka javnega naročanja (t.im. evidenčna naročila)

Določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18 in 121/21; v nadaljevanju: ZJN-3) se na splošnem področju ne uporabljajo za javna naročila blaga, storitev ali projektnih natečajev, katerih ocenjena vrednost je nižja od 40.000 EUR brez DDV, za javna naročila gradenj, katerih ocenjena vrednost je nižja od 80.000 EUR brez DDV ter za javna naročila t. im. socialnih in drugih posebnih storitev, katerih ocenjena vrednost je nižja od 750. 000 EUR brez DDV, razen storitev, ki so zajete s kodo CPV 79713000-5, 79100000-5, 79110000-8, 79111000-5, 79112000-2, 79112100-3 in 79140000-7, ki so predmet naročanja, če njihova ocenjena vrednost dosega ali presega 40.000 EUR brez DDV.

Določbe ZJN-3 se na infrastrukturnem področju ne uporabljajo za javna naročila blaga ali storitev, katerih ocenjena vrednost je nižja od 50.000 EUR brez DDV, za javna naročila gradenj, katerih ocenjena vrednost je nižja od 100.000 EUR brez DDV in za javna naročila socialnih in drugih posebnih storitev, katerih ocenjena vrednost je nižja od 1.000.000 EUR brez DDV, razen storitev, ki so zajete s kodo CPV 79713000-5, 79100000-5, 79110000-8, 79111000-5, 79112000-2, 79112100-3 in 79140000-7, ki so predmet naročanja, če njihova ocenjena vrednost dosega ali presega 50.000 EUR brez DDV.

Naročnik je pri t.im. »evidenčnem naročilu« iz drugega odstavka 21. člena ZJN-3 dolžan upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti. Slednje zagotovi na način, da:

- vodi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez DDV, ter o njih sporoči podatke v skladu s 106. členom ZJN-3,

- vsako leto do zadnjega dne februarja na portalu javnih naročil objavi seznam naročil, ki so bila oddana preteklo leto in katerih vrednost brez DDV je nižja od mejnih vrednosti iz prejšnjega odstavka ter enaka ali višja od 10.000 EUR brez DDV, z opisom predmeta, vrsto predmeta in vrednostjo oddanega naročila brez DDV ter nazivom gospodarskega subjekta, ki mu je bilo naročilo oddano. Navodila za pripravo seznama lahko najdete na naslednjem naslovu: https://ejn.gov.si/dam/jcr:77eb414d-10f2-42e3-b95b-67de18375f15/Navodila_statistika_ evidencna_v2-4_december_2020_objava.docx.

Pri tem dodajamo, da je v primeru kakršnega koli internega akta, ki ga je naročnik sprejel za bolj specifično ureditev pravil izvajanja evidenčnih naročil, vselej dolžan ravnati skladno z njim (hkrati z določbo drugega odstavka 21. člena ZJN-3).

Med evidenčna naročila se uvrščajo tudi izločeni sklopi iz petega odstavka 73. člena ZJN-3. Pri izločenih sklopih je potrebno sicer upoštevati, da vsak posamezen sklop ne presega 80.000 EUR, skupno pa ne smejo presegati 20 % vrednosti celotnega javnega naročila. Za več splošnih informacij glede načela kratkih verig pa je na voljo tolmačenje z naslovom: Uresničevanje načela kratkih verig na povezavi: https://ejn.gov.si/sistem/usmeritve-in-navodila/stalisca-ministrstva.html.

Med evidenčna naročila sodijo tudi štiri nove izjeme, določene v 15., 16., 17. in 18. točki 27. člena ZJN-3. Skupno vsem štirim izjemam je, da se lahko uporabijo le v primeru, ko ocenjena vrednost ne doseže meje, od katere dalje je potrebna tudi objava v Uradnem listu Evropske unije (22. člen ZJN-3), ter da štejejo kot t. im. evidenčna naročila, kar pomeni, da je za razliko od vseh preostalih izjem v 27. členu ZJN-3, za te štiri treba spoštovati drugi odstavek 21. člena ZJN-3 in sporočati statistiko. Te izjeme so sledeče:

1)         Izjema glede naročil, ki so oddana zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem (15. točka prvega odstavka 27. člena ZJN-3), ki je smiselna v primerih, ko določeni naročniki (npr. javni lekarniški zavodi) v nekem deležu izvajajo tudi povsem tržno dejavnost, kot je prodaja (kozmetike in podobnega) blaga, ki je na voljo tudi v drugih trgovinah, pri čemer jih zavezanost kupovati te izdelke po pravilih javnega naročanja lahko v tržnem delu postavlja v slabši položaj kot njihove konkurenčne ponudnike.

2)         Izjema, ki opredeljuje nakup protokolarnih daril ali blaga za druge oblike promocije Republike Slovenije, je predvsem namenjena naročanju blaga, ki ga naročnik kupuje za namen predstavitve države, pri čemer obstaja, glede na vsebino promocije in vrsto dogodka, potreba po točno določenih izdelkih (16. točka prvega odstavka 27. člena ZJN-3). Izjemo lahko uporabi vsak naročnik (9. člen ZJN-3), tudi če ni organ Republike Slovenije, pogoj pri tem je, da je blago namenjeno izključno za promocijo države in ne za promocijo posameznega naročnika ali njegovih individualnih storitev oz. proizvodov (npr. izjema ni namenjena promociji nove informacijske rešitve, programskih, idejnih in strokovnih rešitev, konkretnih ukrepov ali določenih storitev).

3)         Izjema, ki velja za javna naročila živil, je izjema, ki bo povečala možnost sodelovanja z lokalnimi pridelovalci in predelovalci slovenske hrane oziroma živil (17. točka prvega odstavka 27. člena ZJN-3). Hkrati je v drugem odstavku 27. člena ZJN-3 na novo določeno, da mora naročnik v primerih iz navedene izjeme upoštevati cilje, kot jih za javno naročanje živil določa Uredba o zelenem javnem naročanju. To pomeni, da bo moral naročnik, če bo ocenjena vrednost javnega naročila nižja od mejnih vrednosti za objave v Uradnem listu EU, pri oddaji teh naročil, ki jih bo sicer lahko izvedel brez uporabe postopkov po tem zakonu (z izjemo pravil, ki veljajo za evidenčna naročila), upoštevati, da bo dosegel predpisane cilje in nabavil določen odstotek ekoloških živil oziroma živil iz shem kakovosti. Do evropskih mejnih vrednosti iz 22. člena ZJN-3 bodo naročniki torej lahko kupovali živila (pod določenimi pogoji) brez uporabe pravil ZJN-3 za izvedbo postopkov javnega naročanja (zavezoval jih bo le drugi odstavek 21. člena ter zgoraj navedena uredba). Določbe glede izračuna ocenjene vrednosti so zajete v 24. členu ZJN-3, več o tem pa tudi v tolmačenju na naši spletni strani, na povezavi: https://ejn.gov.si/sistem/usmeritve-in-navodila/stalisca-ministrstva.html, Izračun ocenjene vrednosti javnih naročil (leto 2017).

4)         Izjema, ki velja za javna naročila storitev revidiranja obveznih revizij, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja revidiranje (18. točka prvega odstavka 27. člena ZJN-3).


2. Postopek oddaje naročila male vrednosti – nacionalni postopek (47. člen ZJN-3)

Gre za poenostavljen nacionalni postopek javnega naročanja (ni evidenčni postopek), v katerem mora naročnik na portalu javnih naročil objaviti obvestilo o naročilu male vrednosti, izvesti javno odpiranje ponudb, objaviti odločitev o oddaji in kasneje objaviti obvestilo o oddaji naročila male vrednosti. Gre za enofazni postopek javnega naročanja, v katerem je lahko (vnaprej) predvidenih tudi več krogov pogajanj v zvezi s predloženimi ponudbami.

Postopek oddaje naročila male vrednosti se izvede za javna naročila, katerih vrednost brez DDV je:
a)  Na splošnem področju:

  • enaka ali višja od 40.000 EUR in nižja od 140.000 EUR za javno naročilo blaga ali storitev, ki ga oddaja naročnik iz a) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, in za projektni natečaj, ki ga organizira ta naročnik, ter za javno naročilo blaga iz Priloge III Direktive 2014/24/EU, če ga oddaja naročnik iz a) ali b) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, ki je dejaven na področju obrambe;
  • enaka ali višja od 40.000 EUR in nižja od 215.000 EUR za javno naročilo blaga ali storitev, ki ga oddaja naročnik iz b) ali c) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, in projektni natečaj, ki ga organizira ta naročnik, ter za javno naročilo blaga, ki ni navedeno v Prilogi III Direktive 2014/24/EU, če ga oddaja naročnik iz a) ali b) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, ki je dejaven na področju obrambe
  • pri javnem naročilu gradenj od 80.000 EUR in nižja od 5.382.000 EUR.


b)  Na infrastrukturnem področju:

  • enaka ali višja od 50.000 EUR in nižja od  431.000 EUR za javno naročilo blaga ali storitev in za projektni natečaj;
  • pri gradnjah od 100.000 EUR in nižja od 5.382.000 EUR.

Naročnik v naročilu male vrednosti pri določanju rokov za prejem ponudb upošteva kompleksnost javnega naročila in sorazmerno določen čas za pripravo ponudb. Obvezno je izvesti javno odpiranje ponudb. V postopek se lahko vključijo pogajanja, pri čemer je to potrebno vnaprej navesti v obvestilu o naročilu male vrednosti in jih tudi izvesti. Velja pa tudi nasprotno, in sicer, če pogajanja v obvestilu o naročilu male vrednosti (oz. v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila) niso predvidena, jih ni dovoljeno izvajati. Za izvedbo pogajanj se smiselno uporabljajo določbe konkurenčnega postopka s pogajanji iz 44. člena ZJN-3. Naročnik mora določiti protokol pogajanj.

Naročnik lahko v postopku naročila male vrednosti zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev naročnika z ESPD ali pa z drugo lastno izjavo (v tem postopku se naročnik lahko odloči za eno ali drugo možnost). V tem postopku naročniku izjemoma ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav. Prav tako mu ni treba upoštevati roka za pošiljanje dodatnih informacij v zvezi s specifikacijami in vseh dodatnih dokumentov ter podaljšati roka za prejem ponudb, saj ga določi sam.


3. Postopki javnega naročanja, ki izhajajo iz Direktive 2014/24/EU

Naročnik izvede javno naročanje po postopkih od a) do f) točke prvega odstavka 39. člena, če je vrednost predmeta javnega naročila enaka ali večja od mejnih vrednosti, od katerih dalje je uporaba zakona obvezna in če so izpolnjeni pogoji, ki so v nekaterih primerih določeni za posamezni postopek (22. člen ZJN-3).

Odprti postopek (40. člen ZJN-3)

V odprtem postopku lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda ponudbo na podlagi objavljenega obvestila o javnem naročilu na portalu javnih naročil. Gre za enofazni postopek javnega naročanja.

Minimalni rok za prejem ponudb je 35 dni od datuma, ko je bilo poslano v objavo obvestilo o javnem naročilu ali 30 dni, če se za oddajo ponudb uporabi elektronski sistem. Če v nujnem primeru, ki ga naročnik ustrezno utemelji, ni mogoče upoštevati roka 35 oz. 30 dni, pa lahko naročnik določi rok, ki ni krajši od 15 dni od datuma, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu. Rok se prav tak lahko skrajša, če je ocenjena vrednost nižja od določenih v 22. členu ZJN-3.

Omejeni postopek (41. člen ZJN-3)

Gre za dvofazni postopek, kjer lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda prijavo za sodelovanje na podlagi objavljenega obvestila o javnem naročilu na portalu javnih naročil. Prijavi za sodelovanje ponudnik priloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik. Ponudbo lahko kasneje oddajo le gospodarski subjekti, ki jim je s strani naročnika priznana usposobljenost in jih k temu povabi naročnik. Naročnik lahko omeji število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe.

Določen je minimalni rok za prejem prijav oziroma ponudb (30 dni), v katerega ni dovoljeno posegati, razen v primerih, ki jih določa zakon, kot na primer na infrastrukturnem področju in pri tistih javnih naročilih, katerih vrednost ni enaka ali višja od vrednosti, od katere dalje je potrebno javno naročilo objaviti tudi v Uradnem listu EU. V slednjem primeru lahko naročnik določi krajši rok, ki pa mora biti upoštevaje splošno določbo o roku iz 74. člena, kljub temu primeren glede na zahtevnost in kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb oziroma prijav. Če v nujnem primeru, ki ga naročnik ustrezno utemelji, ni mogoče upoštevati roka 30 dni, lahko naročnik določi rok za prejem prijav, ki ni krajši od 15 dni od datuma, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu oziroma rok za prejem ponudb, ki ni krajši od 10 dni od datuma, ko je bilo izbranim kandidatom poslano povabilo k predložitvi ponudb. Rok za prejem ponudb se prav tak lahko skrajša, če se za oddajo ponudb uporabi elektronski sistem.

 Konkurenčni dialog (42. člen ZJN-3)

Konkurenčni dialog se na splošnem področju uporablja restriktivno, kadar so za to izpolnjeni pogoji, medtem ko se na infrastrukturnem področju lahko uporablja vedno.

Uporabi se zlasti v primerih, ko naročniki ne morejo opredeliti sredstev za zadovoljitev svojih potreb ali presoditi, kaj lahko ponudi trg glede tehničnih, finančnih ali pravnih rešitev. Takšne razmere se lahko pojavijo zlasti pri inovativnih projektih, izvajanju pomembnih projektov na področju integrirane prometne infrastrukture, projektov za velika računalniška omrežja ali projektov, ki vključujejo kompleksno in strukturirano financiranje. Uporablja se za storitve ali blago, pri katerih so potrebna prilagoditvena ali projektna dela, zlasti pri kompleksnih nabavah, na primer visoko razvitih proizvodov, intelektualnih storitvah, kot so denimo določene storitve svetovanja, arhitekturne ali inženirske storitve, ali pomembnih projektih na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije. Za standardne storitve ali blago, ki jih lahko zagotovijo številni gospodarski subjekti na trgu, se konkurenčni dialog ne uporablja.

Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu. V dialogu lahko sodelujejo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene predloženih informacij k temu povabi naročnik. Naročnik lahko omeji število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k dialogu.

Javno naročilo se odda izključno na podlagi merila najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo.

Naročnik v obvestilu o javnem naročilu navede svoje potrebe in zahteve, ki jih v tem obvestilu ali v opisnem dokumentu tudi podrobneje opredeli. Hkrati v istih dokumentih določi in podrobneje opredeli merila za oddajo javnega naročila ter določi okvirni časovni razpored.

Z udeleženci naročnik začne dialog s ciljem ugotoviti in opredeliti najustreznejše načine za izpolnitev svojih potreb. Zagotoviti mora enako obravnavo vseh udeležencev in informacij ne sme nuditi diskriminatorno.

Konkurenčni dialog se lahko izvaja v zaporednih stopnjah in tako zmanjša število rešitev, o katerih se razpravlja med posamezno stopnjo dialoga, naročnik pa v obvestilu o javnem naročilu ali opisnem dokumentu navede, ali bo uporabil to možnost.

Dialog se nadaljuje, dokler naročnik ne najde ene ali več rešitev, ki lahko izpolnijo njegove potrebe. Ko naročnik zaključi dialog in o tem obvesti udeležence, ki so sodelovali v zadnji stopnji dialoga, vsakega od njih povabi, da predloži končno ponudbo na podlagi sprejete rešitve ali rešitev, ki so bile predstavljene in podrobneje opredeljene med dialogom. Nadalje naročnik oceni prejete ponudbe na podlagi meril za oddajo javnega naročila (katerih uporaba je obvezna) iz obvestila o javnem naročilu ali opisnega dokumenta. Na zahtevo naročnika se lahko s ponudnikom, za katerega je naročnik ugotovil, da je oddal ponudbo, ki predstavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, izvedejo pogajanja, da se z dokončno določitvijo pogojev javnega naročila potrdijo finančne obveznosti ali drugi pogoji iz ponudbe. To ne sme spremeniti bistvenih vidikov ponudbe ali javnega naročila, vključno s potrebami in zahtevami iz obvestila o javnem naročilu ali opisnega dokumenta, ter predstavljati nevarnosti za izkrivljanje konkurence ali diskriminacijo.

Partnerstvo za inovacije (43. člen ZJN-3)

Gre za postopek javnega naročanja, ki se uporabi, če rešitve, ki na trgu že obstajajo, ne morejo zadostiti potrebi po razvoju inovativnega proizvoda, storitve ali gradnje, cilj tega postopka pa je poznejša nabava blaga, storitev ali gradenj, ki so rezultat inovativnega razvoja . Omogoča, da se za razvoj in naknadno nabavo novega, inovativnega proizvoda, storitve ali gradnje sklene dolgoročno partnerstvo za inovacije, če se ta inovativni proizvod, storitev ali gradnja lahko zagotovi v skladu z dogovorjeno kakovostjo izvedbe in dogovorjenimi stroški, ne da bi bil za nabavo potreben ločen postopek javnega naročanja.

Javna naročila se oddajo izključno na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo, kar je najprimernejše za primerjavo ponudb za inovativne rešitve. Partnerstvo za inovacije je pri zelo velikih ali pri manjših inovativnih projektih strukturirano tako, da zagotavlja potrebno povpraševanje trga, ki bi spodbudilo razvoj inovativne rešitve brez zapiranja trga. Naročniki zato ne smejo uporabljati partnerstev za inovacije na način, da bi preprečevali, omejevali ali izkrivljali konkurenco.

Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je poslano v objavo obvestilo o javnem naročilu, na infrastrukturnem področju pa praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je bilo poslano v objavo obvestilo o javnem naročilu, rok pa v nobenem primeru ne sme biti krajši od 15 dni.

V postopku lahko sodelujejo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene predloženih informacij k temu povabi naročnik. Naročnik lahko omeji število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni v partnerstvo za inovacije.

 Konkurenčni postopek s pogajanji (44. člen ZJN-3)

Konkurenčni postopek s pogajanji se lahko uporabi samo na splošnem področju, upoštevaje pogoje, opredeljene v 44. členu ZJN-3, izvaja pa se kot dvofazni postopek, razen v primeru iz b) točke prvega odstavka 44. člena ZJN-3, kjer se izvaja samo druga faza postopka.

Kadar naročnik oddaja javno naročilo po konkurenčnem postopku s pogajanji na podlagi neuspešnega predhodnega postopka (odprti, omejeni ali postopek naročila male vrednosti), v katerem so bile predložene ponudbe neskladne z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ali prepozne ali neobičajno nizke, ali ponudbe ponudnikov, ki niso ustrezno usposobljeni, ali ponudbe, katerih cena presega naročnikova zagotovljena sredstva (b) točka prvega odstavka 44. člena ZJN-3),  naročniku ni treba objaviti obvestila o javnem naročilu, če v postopek vključi vse ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in zanje ne obstajajo razlogi za izključitev in so v predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku ali postopku naročila male vrednosti predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami za postopek javnega naročanja. Več o tem lahko najdete tudi na povezavi: https://ejn.gov.si/sistem/usmeritve-in-navodila/stalisca-ministrstva, v tolmačenju z naslovom Konkurenčni postopek s pogajanji.

ZJN-3 ne vsebuje določb, ki bi natančneje urejale protokol pogajanj, lahko pa ga naročniki predvidijo v svojem internem aktu. S protokolom, ki se lahko od pogajanj do pogajanj razlikuje, je potrebno seznaniti ponudnike, s katerimi se namerava naročnik pogajati. Prav tako v zakonu ni opredeljeno, na kakšen način mora naročnik sestaviti zapisnik pogajanj in kakšna naj bi bila njegova vsebina. Pogajanja morajo biti usmerjena v izboljšanje ponudb, da bodo naročniki lahko naročili gradnje, blago ali storitve, popolnoma prilagojene svojim konkretnim potrebam. Lahko zadevajo vse značilnosti naročenih gradenj, blaga in storitev, med drugim na primer kakovost, količino, trgovinske klavzule ter družbene, okoljske in inovacijske vidike, če niso del minimalnih zahtev. Pogajanja morajo potekati na način, da so zagotovljena temeljna načela javnega naročanja, predvsem enakopravna in nediskriminatorna obravnava vseh ponudnikov.

Konkurenčni postopek s pogajanji se lahko izvaja v zaporednih stopnjah, da se na podlagi meril za oddajo javnega naročila, določenih v obvestilu o javnem naročilu ali drugem dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila, zmanjša število ponudb, o katerih se pogaja. Naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali drugem dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila navede, ali bo uporabil to možnost.

Minimalne zahteve, ki jih mora določiti naročnik, so tisti pogoji ter značilnosti (zlasti fizični, funkcionalni in pravni), ki bi jih morala izpolnjevati ali imeti vsaka ponudba, da se zagotovi, da lahko naročnik odda javno naročilo v skladu z izbranimi merili za oddajo naročila. Vse stopnje postopka je treba ustrezno dokumentirati, da se zagotovita transparentnost in sledljivost.

Postopek s pogajanji z objavo (45. člen ZJN-3)

Postopek s pogajanji z objavo je mogoče uporabiti samo na infrastrukturnem področju in pomeni postopek, ki poteka na podlagi objavljenega povabila k sodelovanju in v katerem lahko sodelujejo vsi zainteresirani gospodarski subjekti. Prvo ponudbo lahko oddajo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene predloženih informacij k temu povabi naročnik. Naročnik lahko omeji število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe. Obvezen element tega postopka so pogajanja. Naročnik se pogaja s tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, zahtevane v dokumentaciji. Pogajanja morajo potekati na način, da so zagotovljena temeljna načela javnega naročanja, predvsem enakopravna in nediskriminatorna obravnava vseh ponudnikov.

Postopek s pogajanji brez predhodne objave (46. člen ZJN-3)

Gre za postopek, ki vključuje pogajanja, vendar v njem sodelujejo le tisti subjekti, ki jih k temu pozove naročnik. Uporaben je izključno v primerih, ki jih taksativno določa zakon. Gre za primere, ki so vezani na: razmere na trgu – naročnik ne prejme nobene ponudbe ali so te neustrezne; posebnosti vezane na naravo predmeta naročila – tehnične, umetniške ali obstoj avtorskih pravic; okoliščino, ki je objektivno nepredvidljiva za naročnika in posledično nujno zahteva izvedbo določnega naročila. V navedenem primeru gre za primere, ki so lahko skupni tako naročanju blaga kot tudi storitev in gradenj. Posebej so določeni primeri postopka s pogajanji brez predhodne objave, specifični za posamezne vrste naročil.

V primeru postopka s pogajanji na podlagi č) točke prvega odstavka 46. člena ZJN-3 morata biti skrajna nujnost izvedbe postopka javnega naročanja in nepredvidljivost dogodkov kumulativno izpolnjena in vzročno povezana in ne smeta nastopiti zaradi opustitve določenih dejanj naročnika, ki bi jih moral izvajati, kot na primer ustrezno pravočasno planiranje in izvajanje določenih aktivnosti, ipd. Razlog nujnosti, ki ga opredeljuje zakon, gre iskati predvsem v varovanju zdravja in varnosti ljudi ter zavarovanju premoženja in preprečevanju okoliščin, ki bi zaradi ne izvedbe javnega naročila pripeljale do nesorazmernih posledic za delovanje naročnika. To seveda ne pomeni, da je nujnost izražena samo v navedenih primerih, je pa razlog nujnosti potrebno interpretirati restriktivno.

V primeru ko naročnik oddaja javno naročilo na podlagi a) in d) točke prvega odstavka 46. člena ZJN-3 mora, če je to primerno, v postopek s pogajanji vključiti več ponudnikov.

V primeru postopka s pogajanji brez predhodne objave mora biti prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost objavljeno pred objavo odločitve o oddaji javnega naročila.  Izjema velja za postopek, ki se izvaja iz razloga skrajne nujnosti (tj. č) točka prvega odstavka 46. člena ZJN-3), kjer se lahko naročnik odloči za vročitev odločitve po Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljevanju: ZUP) ter isti dan v objavo pošlje tudi obvestilo iz 57. člena ZJN-3), ali pa prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost objavi pred objavo odločitve o oddaji.

ZJN-3 sicer ne vsebuje določb, ki bi natančneje urejale protokol pogajanj, lahko pa ga naročniki predvidijo v svojem internem aktu. S protokolom, ki se lahko od pogajanj do pogajanj razlikuje, je potrebno seznaniti tudi ponudnika oziroma ponudnike, s katerimi se namerava naročnik pogajati. Prav tako v zakonu ni opredeljeno, na kakšen način mora naročnik sestaviti zapisnik pogajanj in kakšna naj bi bila njegova vsebina.

4. Posebna vrsta pogodbe za dalj časa trajajoče javno naročanje

Okvirni sporazumi (48. člen ZJN-3)

ZJN-3 opredeljuje okvirni sporazum v drugem odstavku 48. člena, in sicer: »Okvirni sporazum pomeni sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se uredijo naročila, ki se oddajo v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno in, če je ustrezno, predvideno količino.«.

V skladu z 48. členom ZJN-3 lahko naročnik sklene okvirni sporazum na podlagi predhodno izvedenega postopka javnega naročanja (in sicer kateregakoli).

ZJN-3 okvirne sporazume deli na 4 vrste:

  • Okvirni sporazum z enim samim gospodarskim subjektom, kjer se naročila na podlagi sporazuma oddajo v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma;
  • Okvirni sporazum z več gospodarskimi subjekti na podlagi pogojev iz okvirnega sporazuma in brez ponovnega odpiranja konkurence, če sporazum določa vse pogoje glede zagotavljanja gradenj, storitev in blaga ter objektivne pogoje za izbiro gospodarskega subjekta, podpisnika okvirnega sporazuma;
  • Okvirni sporazum z več gospodarskimi subjekti s ponovnim odpiranjem konkurence med gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki sporazuma, če le-ta ne vključuje vseh pogojev, ki urejajo zagotavljanje gradenj, storitev in blaga;
  • Okvirni sporazum z več gospodarskimi subjekti deloma brez ponovnega odpiranja konkurence in deloma s ponovnim odpiranjem konkurence.

Posamezna naročila, oddana na podlagi okvirnega sporazuma z več gospodarskimi subjekti, lahko naročnik odda tako, da ponovno odpira konkurenco ali pa ne, odvisno od določb sporazuma, ki jih je predvidel naročnik.

Te informacije determinirajo vrsto okvirnega sporazuma. Od tega pa je odvisno, katera pravila v zvezi z oddajo posameznih naročil se morajo upoštevati po sklenitvi okvirnega sporazuma.

Okvirni sporazum predstavlja učinkovito tehniko javnega naročanja, vendar naročniki ne smejo uporabljati okvirnih sporazumov, v katerih sami niso navedeni. V ta namen morajo biti naročniki, podpisniki določenega okvirnega sporazuma, jasno navedeni že od samega začetka, in sicer z imenom ali kako drugače, na primer z omembo določene kategorije naročnikov na jasno določenem geografskem območju, tako da je mogoče te naročnike preprosto in nedvoumno opredeliti. Okvirni sporazum po sklenitvi prav tako ne sme biti odprt za sodelovanje novih gospodarskih subjektov.

Po sklenitvi okvirnega sporazuma naročnik posamezna naročila odda v skladu s šestim ali sedmim odstavkom 48. člena ZJN-3. Posamezna naročila se lahko oddajo le enemu od ponudnikov, s katerimi je naročnik sklenil okvirni sporazum. Pri oddaji posameznih naročil stranke ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma.

Veljavnost okvirnega sporazuma je omejena na največ štiri leta (osem let na infrastrukturnem področju), daljše obdobje je mogoče le izjemoma. Taki primeri, ki bi jih bilo treba ustrezno utemeljiti, zlasti s predmetom okvirnega sporazuma, se lahko pojavijo na primer, kadar gospodarski subjekt potrebuje opremo, katere amortizacijska doba je daljša od štirih let in mora biti na razpolago kadar koli v celotnem obdobju trajanja okvirnega sporazuma.

Več o okvirnih sporazumih je dostopno na povezavi: https://ejn.gov.si/sistem/usmeritve-in-navodila/stalisca-ministrstva.html, v tolmačenju z naslovom: Sklenitev in izvajanje okvirnega sporazuma. Pri tem pa je treba upoštevati, da tolmačenje temelji na ZJN-3 pred njegovo  spremembo, zato dodatno pojasnjujemo, da mora naročnik objaviti obvestilo o oddaji naročila, ko bo postopek javnega naročanja za izbiro strank okvirnega sporazuma končan, vendar pa mu pri izvajanju okvirnega sporazuma za vsako posamezno naročilo (odpiranje konkurence) ni treba zbirati podatkov in objavljati obvestil na Portalu javnih naročil, še vedno pa mora objavljati odločitve o oddaji posameznega javnega naročila. Pri okvirnih sporazumih je z novelo ZJN-3B torej ukinjeno vsakokratno oz. kvartalo poročanje o izvajanju okvirnega sporazuma.

 

Dinamični nabavni sistem (49. člen ZJN-3)

Dinamični nabavni sistem (v nadaljevanju: DNS) poteka po pravilih omejenega postopka. Omejeni postopek poteka v dveh ločenih stopnjah oz. fazah – prejem prijav za sodelovanje (prva faza) in prejem ponudb (druga faza). V prvi fazi ponudniki prijavi za sodelovanje priložijo informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik. Pri DNS prva faza predstavlja samo postopek za vzpostavitev DNS. V drugi fazi, ki poteka večkrat, pa ponudbe kasneje lahko oddajajo le gospodarski subjekti, ki jih je na podlagi ocene v prijavi predloženih informacij naročnik uvrstil v katalog ponudnikov (pri tem se sicer kandidati lahko v vzpostavljen katalog ponudnikov uvrstijo tudi kasneje, na podlagi kasneje predloženih prijav). Torej, z vzpostavitvijo kataloga ponudnikov prične teči obdobje trajanja javnega naročila z vzpostavitvijo DNS.

DNS se lahko razdeli na kategorije proizvodov, gradenj ali storitev, ki jih naročnik objektivno opredeli na podlagi značilnosti javnega naročanja, ki bo potekalo v okviru ustrezne kategorije (prvi odstavek 49. člena ZJN-3). Naročnik lahko uporabi DNS za običajne nabave z značilnostmi, ki takšne, kot so splošno dostopne na trgu, izpolnjujejo njegove zahteve. Gre za t.i. »off the shelf« proizvode. DNS je primerna tehnika naročanja za npr. dobavo živil, računalniške opreme, letalskih kart, zdravil ipd.

Več o DNS si lahko preberete na povezavi: https://ejn.gov.si/sistem/usmeritve-in-navodila/predstavitev-dns.html,  v rubriki Odgovori na vprašanja DNS.

5. Javna naročila socialnih in drugih posebnih storitev

ZJN-3 socialne in druge posebne storitve opredeljuje v četrtem poglavju (97. - 99. člen), v prvem odstavku 21. člena pa določa, da se zakon v primeru javnih naročil storitev, ki jih določata Priloga XIV Direktive 201/24/EU in Priloga XVII Direktive 2014/25/EU (t.im. socialne in druge posebne storitve) ne uporablja, če je ocenjena vrednost teh storitev brez DDV nižja od 750.000 EUR na splošnem področju oziroma 1.000.000 EUR na infrastrukturnem področju. Določene storitve iz te priloge so sicer iz tega področja izvzete, kar je pojasnjeno v nadaljevanju.

V tem primeru velja, da za socialne in druge posebne storitve, katerih ocenjena vrednost je na splošnem področju brez DDV nižja od 750.000 EUR, veljajo enaka pravila kot za evidenčna naročila, kar je opredeljeno v drugem odstavku 21. člena ZJN-3. Naročnik pa jih lahko izvede tudi v skladu z določbami iz četrtega poglavja ZJN-3.

V seznamu iz Priloge XIV Direktive 201/24/EU so socialne in druge posebne storitve navedene taksativno s konkretnimi CPV kodami.  Informativni seznam CPV kod in storitev, ki so uvrščena med socialne in druge posebne storitve, so kot pripomoček za uporabo dostopne tukaj.

Obveznost uvrstitve oziroma izbora določene CPV kode za določeno storitev je v domeni naročnika, ki mora predmet naročanja dobro poznati in pri tem pretehtati katera CPV koda je najustreznejša ter uporabo le-te znati zagovarjati. Pri tem dodajamo, da javno naročniška zakonodaja ne ureja posameznih področij predmetov, podrobnejše razlage CPV kod pa ne obstajajo niti na EU ravni.

Storitev varovanja z varnostniki (CPV koda 79713000-5) je iz tega seznama izvzeta, kar pomeni, da ta storitev spada med ostale storitve, za katere je uporaba ZJN-3 obvezna, če ocenjena vrednost teh storitev doseže ali preseže 40.000 EUR brez DDV na splošnem oziroma 50.000 EUR brez DDV na infrastrukturnem področju.

Z novelo ZJN-3B se iz aktualnega seznama socialnih in drugih posebnih storitev izvzamejo tudi pravne storitve, ki so bile v socialnih in drugih posebnih storitvah zajete pod CPV kodami 79100000-5 (Pravne storitve), 79110000-8 (Storitve pravnega svetovanja in zastopanja), 79111000-5 (Storitve pravnega svetovanja), 79112000-2 (Storitve pravnega zastopanja), 79112100-3 (Storitve zastopanja zainteresiranih strani) in 79140000-7 (Storitve pravnega svetovanja in informiranja), in se zanje izvajajo postopki javnega naročanja kot za vse ostale »navadne« storitve, pri čemer je mejna vrednost za uporabo zakona 40.000 EUR brez DDV na splošnem oz. 50.000 EUR brez DDV na infrastrukturnem področju.


6. Rok za prejem prijav in ponudb

ZJN-3 v 74. členu določa, da mora naročnik pri določanju rokov za prejem prijav in ponudb upoštevati predvsem kompleksnost naročila in čas, ki je potreben za pripravo ponudb ali prijav, ter minimalne roke, določene z ZJN-3. Praviloma mora biti rok za prejem ponudb in prijav takšen, da omogoča pripravo popolne ponudbe. Naročnik lahko rok za prejem ponudb podaljša, če dodatne informacije (iz kakršnega koli razloga), čeprav jih je gospodarski subjekt pravočasno zahteval, niso bile predložene najpozneje šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb, v odprtem postopku in omejenem postopku s skrajšanimi roki iz razloga nujnosti pa najpozneje štiri dni pred iztekom roka za prejem ponudb, ali če je bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila bistveno spremenjena pozneje kot šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb oziroma v odprtem postopku in omejenem postopku s skrajšanimi roki iz razloga nujnosti pa pozneje kot štiri dni pred iztekom roka za prejem ponudb. Podaljšanje roka mora biti sorazmerno s pomembnostjo informacij ali sprememb ter objavljeno z obrazcem EU-14. V primeru naročila male vrednosti minimalni rok ni določen in je odvisen od proste presoje naročnika, pri čemer mora biti sorazmeren zahtevnosti priprave ponudbene dokumentacije.


7. Objavljanje v postopkih javnega naročanja

Objave po ZJN-3

Skladno z zakonodajo se za objave obvestil uporablja Portal javnih naročil, ki je dostopen na spletni strani: https://www.enarocanje.si.

Predmet objav na portalu javnih naročil so vse objave navedene v prvem odstavku 52. člena ZJN-3, in sicer:

1. predhodno ali periodično informativno obvestilo,

2. obvestilo o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema,

3. obvestilo o javnem naročilu ali projektnem natečaju,

4. prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost,

5. obvestilo o oddaji javnega naročila ali organiziranem projektnem natečaju,

6. obvestilo o dodatnih informacijah ali popravku,

7. obvestilo o spremembi pogodbe o izvedbi javnega naročila v času njegove veljavnosti.

Zgoraj navedena obvestila se objavijo najpozneje pet dni po tem, ko jih je naročnik poslal v objavo. Obvestilo, ki ga je treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije, mora biti najprej objavljeno v Uradnem listu Evropske unije. Če naročnik v 48 urah po potrditvi prejema obvestila iz prvega odstavka prejšnjega člena ne prejme potrdila o objavi v Uradnem listu Evropske unije, se obvestilo lahko objavi na portalu javnih naročil, preden se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Pred objavo v Uradnem listu Evropske unije se na portalu javnih naročil lahko objavi tudi predhodno informativno obvestilo in periodično informativno obvestilo, vendar po tem, ko je bilo poslano v objavo Uradu za publikacije Evropske unije.

V primeru javnega naročila, ki je razdeljeno na sklope, naročnik v primerih, ko odda nekaj sklopov, ne pa vse, na portalu javnih naročil za te sklope objavi obvestilo o oddaji naročila, in sicer tako, da v točki II.2 [Opis] obvestila o oddaji naročila izbriše sklope, ki še niso oddani in za katera (še) ne objavlja obvestila o oddaji naročila in v preostalih delih obrazca (predvsem v zavihku V) izpolni (zgolj) podatke o oddaji oziroma neoddaji teh sklopov. Po oddaji preostalih sklopov, pa na portalu javnih naročil pripravi novo obvestilo o oddaji naročila, v katerem v točki II.2 [Opis] izbriše sklope, za katere je obvestilo o oddaji naročila predhodno že objavil.

Poleg zgoraj navedenih obrazcev se na portalu javnih naročil objavljajo tudi razpisne dokumentacij, odločitve o oddaji naročila, pogodbe in dodatki k pogodbam ter podatki v zvezi z oddanimi evidenčnimi naročili.

Objava razpisne dokumentacije je dovoljena zgolj na Portalu javnih naročil. Izjemoma, v primeru določenih tehničnih razlogov, kjer so zaradi uporabe neke specializirane programske opreme datoteke dostopne le na posebni povezavi ali platformi in do njih ni mogoče dostopati drugače, ali za tiste datoteke, ki jih zaradi velikosti ni mogoče objaviti na Portalu javnih naročil ali pa so na primer dostopne le v fizični obliki bodisi zaradi narave stvari bodisi zaradi morebitnega varovanja določenih tajnih podatkov, je mogoča objava dela dokumentacije drugje (vendar le tistega dela, ki ga zaradi neke lastnosti ni mogoče objaviti na Portalu javnih naročil, nikakor pa ne celotna dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, iz katere izhajajo navodila ponudnikom, vključno z razlogi za izključitev, pogoji za sodelovanje, vzorec pogodbe, ESPD ali druge ustrezne izjave, kadar so potrebne).


8. Osnovna sposobnost gospodarskega subjekta (kandidata, ponudnika, osebe, na katere zmogljivosti se ponudnik sklicuje, in podizvajalca)

ZJN-3 glede usposobljenosti gospodarskih subjektov najprej določa razloge, zaradi katerih se subjekt izključi iz sodelovanja v postopku javnega naročanja (75. člen), določa pa tudi, katera objektivna pravila in pogoje za sodelovanje gospodarskih subjektov lahko postavi naročnik (76. člen).

Razlogi za izključitev iz postopka javnega naročanja se delijo na obvezne in izbirne. Obvezni razlogi za izključitev so našteti v prvem, drugem in četrtem odstavku 75. člena ZJN-3. Izbirni razlogi so navedeni v šestem odstavku 75. člena ZJN-3, pri katerih naročniki sami presodijo, ali jih je smiselno in potrebno vključiti v postopek javnega naročanja glede na predmet naročanja, razmere na trgu in druge okoliščine, povezane s predmetom naročanja, v določenih naštetih primerih pa jim zaradi narave teh razlogov, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti, ni treba vključiti vnaprej, temveč lahko subjekt izključijo kadar koli, če ugotovijo, da ti razlogi obstajajo.

 V postopkih javnega naročanja morajo torej naročniki obvezno izključiti gospodarske subjekte:

-  če so bili sami ali če je bila oseba, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega ponudnika, ali oseba, ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor, pravnomočno obsojena za kazniva dejanja, našteta v ZJN-3 (prvi odstavek 75. člena);

-  če ugotovijo, da ne izpolnjujejo obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če je skupna vrednost teh neplačanih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijav 50 eurov ali več, pri čemer se za neizpolnjevanje teh obveznosti šteje tudi ne-oddaja t.im. REK obrazcev za obdobje zadnjih pet let do dne oddaje ponudbe ali prijave (drugi odstavek 75. člena);

-  če je ta na dan, ko poteče rok za oddajo ponudb ali prijav, izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco gospodarskih subjektov z izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega naročanja (a) točka četrtega odstavka 75. člena);

-  če je v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb ali prijav pristojni organ Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države pri njih ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, za kateri jim je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek. V zvezi s tem je začasno dovoljen popravni mehanizem, saj je točka b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 v ustavnopravni presoji. Več o tem je dostopno v tolmačenju z naslovom: Sklep Ustavnega sodišča o zadržanje izvajanja dela 67.a člena in dela 75. člena ZJN-3, na povezavi: https://ejn.gov.si/sistem/usmeritve-in-navodila/stalisca-ministrstva.html.

 9. Dokazila o nekaznovanosti

V zvezi z dokazovanjem neobstoja razlogov za izključitev iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3, je bila z novelo ZJN-3B uvedena sprememba.

V 77. členu ZJN-3 je v tretjem odstavku določeno, da kot zadosten dokaz, da ne obstaja razlog za izključitev iz 75. člena tega zakona, naročnik v zvezi s prvim odstavkom 75. člena tega zakona kot dokazilo sprejme izpis iz ustreznega registra, kakršen je sodni register in izpis ni starejši od 4 mesecev, šteto od roka za oddajo prijav ali ponudb, ali je pridobljen najpozneje v 90 dneh od roka za oddajo prijav ali ponudb, če tega registra ni, pa enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali matični državi ali državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt, in iz katerega je razvidno, da ne obstajajo razlogi za izključitev.

Pri dokazilu o nekaznovanosti je torej pomemben datumski razpon, kdaj se dokazilo šteje za ustrezno. Naročnik mora to dokazilo pridobiti najkasneje 90 dni po roku za oddajo prijav ali ponudb. Soglasje za pridobitev dokazila je lahko tudi del razpisne dokumentacije oz. ESPD ali lastne izjave, kadar je ta dovoljena. Ponudnik pa bo lahko dokazila, ki jih bo pridobil na lastno pobudo, predložil tudi sam, ob preverjanju ponudbe na poziv naročnika, bodisi bo z njimi naročnik že razpolagal iz morebitnih predhodnih postopkov, vendar tako dokazilo ne sme biti starejše od 4 mesecev, šteto od roka za oddajo prijav ali ponudb. Pri tem pa bodo tudi ponudniki lahko pridobili sami dokazila še 90 dni po roku v tistih primerih, kjer naročnik dokazil ne more pridobiti sam, ker uradna evidenca ni prosto in brezplačno dostopna.

Nov način preverjanja obstoja nekaznovanosti velja za vse postopke javnega naročanja, ki so se začeli 1. 1. 2022 ali kasneje.  

Overjene izjave pa še vedno pridejo v poštev pri tistih tujih gospodarskih subjektih, katerih država takšnih dokumentov ne izdaja ali pa ne zajemajo vseh primerov iz prvega odstavka 75. člena zakona.


10. Preveritev ponudb

Določba 89. člena ZJN-3 ureja pravila za oddajo javnega naročila, in sicer določa, da naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3 in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Pri tem lahko zaradi racionalizacije postopka in zmanjšanja stroškov v odprtem postopku in postopku oddaje naročila male vrednosti naročnik najprej oceni in razvrsti ponudbe glede na merila (najugodnejša ponudba) in hkrati preveri skladnost ponudbe z vidika ustreznosti zagotavljanja naročnikovih zahtev glede predmeta javnega naročanja, šele nato pa preverja razloge za izključitev oziroma pogoje za sodelovanje. Na ta način se naročniku in organom, ki vodijo uradne evidence, prihrani nepotrebno delo in s tem povezani stroški, saj se, če to dopušča narava postopka, preverja usposobljenost le tistega ponudnika, ki ima najrealnejšo možnost za dodelitev naročila.

Glede na to, da odprava računske napake lahko spremeni vrstni red ponudb, je smiselno, da naročnik pred preverjanjem najugodnejše ponudbe preveri in odpravi morebitne računske napake v prejetih ponudbah.

V skladu z 89. členom ZJN-3 mora naročnik obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe preveriti pred oddajo javnega naročila. V postopku oddaje javnega naročila male vrednosti naročnik preveri obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe le, če se pri njemu pojavi dvom o resničnosti ponudnikovih izjav oz. verodostojnosti predloženih dokazil.

11. Preverjanje sposobnosti tujih ponudnikov v Sloveniji in drugih državah članicah EU

Evropska komisija je razvila spletno orodje e-CERTIS, ki je namenjeno medsebojnemu prepoznavanju potrdil oz. certifikatov, ki jih izdajo pristojni organi in institucije držav članic EU in se nanašajo na izkazovanje izpolnjevanja pogojev za izvedbo javnega naročila.  E-CERTIS zagotavlja primerjavo med potrdili, ki jih izdajajo organi in institucije Republike Slovenije in istovrstnimi potrdili, k jih izdajo organi in institucije drugih držav članic EU. Cilj je olajšati izmenjavo informacij v zvezi s potrdili in drugimi listinskimi dokazi, ki jih v postopkih javnega naročanja pogosto zahtevajo naročniki zlasti glede izkazovanja izpolnjevanja pogojev za izvedbo javnega naročila.  Ministrstvo, pristojno za javna naročila mora zagotoviti nenehno posodabljanje v tej zbirki shranjenih informacij v zvezi s potrdili in drugimi oblikami listinskih dokazov. Poudarjamo, da naročnik z uporabo tega orodja ne pridobi avtomatsko dokazil, ampak ga le-to usmeri na organ, ki v konkretni državi članici izdaja tovrstna dokazila.

Upoštevaje navedeno je orodje e-CERTIS koristen vir podatkov predvsem za:

  • naročnike, ko opredeljujejo pogoje za ugotavljanje sposobnosti in ko preverjajo potrdila, s katerimi tuji ponudniki izkazujejo izpolnjevanje pogojev;
  • ponudnike, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja države članice, v katerih so registrirani za opravljanje dejavnosti;
  • ponudnike, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja države članice, kjer niso registrirani za opravljanje dejavnosti (tuji ponudniki).

Z vzpostavitvijo orodja e-CERTIS in drugimi ukrepi na področju elektronskega javnega naročanja si Evropska komisija prizadeva zagotoviti zmanjšanje stroškov javnega naročanja, večjo preglednost, lažje izvajanje in spremljanje javnih naročil ter spodbujati čezmejno sodelovanje ponudnikov v postopkih javnega naročanja.

Orodje e-CERTIS z brskalnikom v jezikih vseh držav članic EU je dostopno na spletni strani Evropske komisije https://ec.europa.eu/tools/ecertis/#/homePage. Njegova uporaba ja brezplačna.

12. Neobičajno nizka ponudba

Pojem »neobičajno nizka ponudba« opredeljuje 86. člen ZJN-3. Gre za poseben institut preverjanja ponudb, ko mora naročnik v primeru, če ponudba izpolnjuje vrednostne pogoje iz prvega odstavka 86. člena ZJN-3, preveriti, ali je neobičajno nizka in od ponudnika zahtevati, da pojasni ceno ali stroške v ponudbi. V skladu z drugim odstavkom 86. člen ZJN-3 mora naročnik preden zavrne neobičajno nizko ponudbo, od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb. Naročnik oceni pojasnila tako, da se posvetuje s ponudnikom. Tretji odstavek istega člena naročniku dopušča, da po izvedbi vseh z zakonom zahtevanih ravnanj, neobičajno nizko ponudbo izloči, če meni, da predložena dokazila ne pojasnijo nizke ravni predlagane cene ali stroškov. To pomeni, da je naročniku po izvedbi vseh zahtevanih ravnanj dana pravica do proste presoje, da se odloči, ali je ponudba zanj neobičajno nizka ali ne. V četrtem odstavku pa je določeno, da se od naročnika zahteva, da izloči neobičajno nizko ponudbo, če je ta takšna zaradi nespoštovanja delovne, okolje ali socialne zakonodaje. V tem primeru naročnik nima diskrecijske pravice za samostojno odločanje.


13. Formalno nepopolna ponudba, računske napake in dopustne dopolnitve ponudbe

ZJN-3 dopolnjevanje ponudb ureja v 89. členu, ki to - kot izjemo od načelne prepovedi spreminjanja predloženih ponudb po poteku roka za njihovo oddajo - predvideva za določene primere.

Če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik ima v tem primeru diskrecijsko pravico, da se odloči kako bo ravnal, pri čemer lahko to že vnaprej določi v razpisni dokumentaciji. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.

Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam.

Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti.

Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, ga mora naročnik izključiti iz postopka javnega naročanja.

Razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, pa ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati:

  • svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena, in
  • tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.


14. Odprava računskih napak

V sedmem odstavku 89. člena je določeno, da je računske napake v ponudbi mogoče odpraviti, pri čemer gre za napake v matematični operaciji (seštevanje, množenje, itd.). Količina in cena na enoto brez DDV se s tem ne smeta spreminjati. Računsko napako lahko odpravi izključno naročnik, vendar le ob predhodnem pisnem soglasju ponudnika. Odprava računske napake lahko spremeni vrstni red ponudb.

Če se pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske napake zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije (formule) s strani naročnika, lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije. Naročnik lahko s pisnim soglasjem ponudnika tudi napačno zapisano stopnjo DDV popravi v pravilno.


15. Odločitev o oddaji javnega naročila

Naročnik mora odločitev o javnem naročilu sprejeti v roku 90 dni od roka za oddajo ponudb.

Odločitve o oddaji/neoddaji javnega naročila se vroča preko Portala javnih naročil, pri čemer jo mora naročnik objaviti najkasneje v 5 dneh po sprejemu. Odločitev o oddaji naročila se z dnem objave šteje za vročeno, rok za pravno varstvo pa začne teči za vse gospodarske subjekte hkrati.

ZJN-3 v desetem odstavku 90. člena določa, da mora biti v primeru postopka s pogajanji brez predhodne objave in v primeru konkurenčnega dialoga ter konkurenčnega postopka s pogajanji, kjer v obeh primerih zakon izjemoma daje možnost izvedbe postopka brez objave obvestila o naročilu, prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost objavljeno pred objavo odločitve o oddaji, in sicer zaradi zagotovitve objave prvega obvestila na Portalu javnih naročil, kamor je nato mogoče tehnično vezati tudi objavo odločitve o oddaji javnega naročila. Izjema so postopki, ki se izvajajo iz razloga skrajne nujnosti (tj. č) točka prvega odstavka 46. člena ZJN-3), kjer se lahko naročnik odloči za vročitev odločitve v skladu z ZUP - isti dan, ko se ponudnikom pošlje odločitev, v objavo pošlje tudi obvestilo iz 57. člena ZJN-3) ali pa vročitvijo preko Portala javnih naročil. Ta izjema je urejena v devetem odstavku 46. člena ZJN-3.

Naročniki so dolžni odločitev o oddaji javnega naročila obrazložiti v vseh segmentih, ki so vplivali na kakršno koli odločitev. Ponudniki iz tega razloga nimajo več možnosti zahtevati dodatne obrazložitve.

V skladu z zakonom, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, je ponudnikom zagotovljeno pravno varstvo zoper vsako ravnanje naročnika, zato mora naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila obvezno navesti pravni pouk, ki ponudnikom zagotavlja vse potrebne informacije v zvezi z vlaganjem zahtevkov za pravno varstvo zoper odločitev naročnika.


16. Zaključek postopka

V 90. členu ZJN-3 so določeni možni načini zaključka postopka, ki se sicer praviloma konča z oddajo javnega naročila oz. izbiro najugodnejšega ponudnika, preostale možnosti pa so naslednje:

-  Ustavitev postopka je možna do roka za oddajo ponudb. V primeru postopka javnega naročanja, v katerem je naročnik objavil obvestilo o oddaji javnega naročila, mora odločitev o ustavitvi objaviti tudi na portalu javnih naročil in če je to glede na vrednost primerno tudi v Uradnem listu Evropske unije. Ponudbe se ne vračajo ponudnikom, saj se praviloma predložijo elektronsko, in se v primeru ustavitve postopka ne odprejo.

-   Zavrnitev vseh ponudb lahko naročnik izvede na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o razlogih za takšno odločitev in ali bo začel nov postopek obvestiti ponudnike ali kandidate. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi povabilo k sodelovanju, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Kadar naročnik zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.

-  Sprememba odločitve: Naročnik lahko do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik sprejme novo odločitev upoštevaje določbe tega člena. Naročnik lahko spremeni odločitev o oddaji naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo. V tem primeru mora biti nova odločitev o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo. Kadar naročnik v skladu s tem odstavkom sprejme novo odločitev o oddaji javnega naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva od dneva vročitve nove odločitve.

Odločitev o oddaji javnega naročila postane pravnomočna z dnem, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva v predrevizijskem ali revizijskem postopku v skladu z zakonom, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.

Glede sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila je določena obveznost, da naročnik najpozneje v 48 dneh po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z izbranim ponudnikom sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila. Naročnik pa lahko v obdobju po pravnomočnosti odločitve in do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila odstopi od izvedbe javnega naročila. Vendar zakon predpisuje posebne okoliščine, v katerih lahko naročnik legitimno sprejme tako odločitev. Te so zlasti dejstvo, da naročnik predmeta javnega naročila ne potrebuje več oziroma da zanj nima zagotovljenih sredstev, da se pri naročniku pojavi utemeljen sum, da bi vsebina pogodbe lahko bila posledica storjenega kaznivega dejanja ali da so nastale druge izredne okoliščine, neodvisne od volje naročnika, naročilo pa je postalo nemogoče. O takšni odločitvi mora naročnik obvestiti ponudnike ali kandidate.


17. Vpogled po 35. členu ZJN-3

Naročnik mora zagotoviti, da se med postopkom oddaje javnega naročila podatki, ki jih je, upoštevaje določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe in določbe ZJN-3, kot poslovno skrivnost pri oddaji ponudbe določil gospodarski subjekt, ne razkrijejo nepooblaščeni osebi, konkurentu ali podobno. Naročnik pa mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in varstvo tajnih podatkov, štejejo za osebne ali tajne podatke.

Naročnik mora imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb.

Nesporno je, da je pravica ponudnikov do vpogleda v ponudbe drugih ponudnikov tesno povezana s pravico do uveljavljanja pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila.

Upoštevaje peti odstavek 35. člena ZJN-3 mora naročnik, po objavi odločitve o oddaji naročila, omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Če je naročnik izvedel popoln pregled vseh ponudb, mora po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, pa mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom.

Naročnik ponudniku, ki je v roku treh delovnih dni po objavi odločitve zahteval vpogled, dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve, razen v tiste dele, ki upoštevaje določbe tega člena predstavljajo poslovno skrivnost, ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov, ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

V postopku oddaje naročila male vrednosti lahko ponudnik zahteva vpogled v dveh delovnih dneh od objave odločitve, naročnik pa dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najpozneje v dveh delovnih dneh od prejema zahteve.

Vpogled je brezplačen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko naročnik ponudniku zaračuna materialne stroške.

Ne glede na določbe 35. člena ZJN-3 o varovanju podatkov oziroma zaupnosti, pa so vedno javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Poleg tega je v zvezi z vpogledom v ponudbe konkurenčnih ponudnikov in razkritjem vsebine le-teh potrebno upoštevati tudi četrti odstavek 35. člena ZJN-3, ki med drugim določa, da so po oddaji javnega naročila, tj. ko je odločitev o oddaji javnega naročila pravnomočna, vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov. V tem je ZJN-3 specialnejši glede na določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Na ta način se v skladu z načelom transparentnosti zagotavlja javnost in preglednost porabe javnih sredstev. Le-ta je namreč pomemben vidik javno-finančnega sistema. Javnost in odprtost delovanja organov se zagotavlja tudi z dostopom do informacij javnega značaja, ki ga ureja isto-imenski zakon. Uporaba zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja pa je mogoče šele po pravnomočnosti javnega naročila, kjer je pod določenimi pogoji omogočen vpogled v načeloma celotno dokumentacijo javnega naročila.

Več o tem je dostopno na povezavi: https://ejn.gov.si/sistem/usmeritve-in-navodila/stalisca-ministrstva.html, v tolmačenju z naslovom: Vpogled v ponudbe


18. Pooblastilo za izvedbo in odločanje v postopku javnega naročanja

Postopek javnega naročanja načeloma izvaja tisti naročnik, ki predmet javnega naročanja tudi potrebuje. Naročnik pa lahko postopek javnega naročanja izvede sam, ali pa se odloči za možnost iz tretjega odstavka 66. člena ZJN-3, in lahko za izvedbo oziroma odločanje v postopku javnega naročanja pooblasti (katerega koli) drugega naročnika, ki je določen v 9. členu ZJN-3. Prenos pooblastil za izvedbo postopka na osebe zasebnega prava (npr. odvetnik, svetovalec, itd.), ki praviloma niso zavezane k upoštevanju pravil javnega naročanja, ni dopusten.

V povezavi s tretjim odstavkom 66. člena ZJN-3 pojasnjujemo, da priložnostno skupno javno naročanje oziroma javno naročanje po pooblastilu ZJN-3 ureja v 33. členu, kjer je navedeno, da se lahko najmanj dva naročnika dogovorita za skupno izvedbo oddaje določenih javnih naročil. Določeno javno naročilo se lahko odda kot skupno na podlagi pooblastil enega ali več naročnikov. Če se postopek javnega naročanja v celoti izvaja skupaj v imenu in za račun vseh v skupno javno naročanje vključenih naročnikov, so ti skupaj odgovorni za izpolnitev svojih obveznosti v skladu s tem zakonom. To velja tudi v primeru, v katerem en naročnik vodi postopek, pri čemer deluje za svoj račun in za račun drugih naročnikov (drugi odstavek 33. člena ZJN-3). V tretjem odstavku je dodano še, da če se celotni postopek javnega naročanja ne izvaja v imenu in za račun v skupno javno naročanje vključenih naročnikov, so ti skupaj odgovorni le za tiste dele, ki jih izvajajo skupaj. Vsak naročnik je izključno odgovoren za izpolnitev svojih obveznosti v skladu s tem zakonom v zvezi s tistimi deli, ki jih izvaja v svojem imenu in za svoj račun.

Naročniki svoje obveznosti in dolžnosti opredelijo v pooblastilu, katerega vsebina oziroma obveznosti posameznega vključenega naročnika zakonsko niso določene, kar pomeni, da se naročnik, ki za izvedbo postopka želi pooblastiti drugega naročnika, sam odloči do katere faze bo takšno pooblastilo dal (vodenje postopka do sprejema odločitve, izvedba celotnega postopka vključno z odločitvijo ali morda tudi za morebiten postopek pravnega varstva, itd.). Naročnika morata razmerje pooblastila medsebojno dogovoriti, prav tako morata urediti financiranje, v tem pooblastilu se navede tudi, ali ima, kje ima in koliko sredstev ima v ta namen zagotovljenih naročnik, ki je za izvedbo postopka pooblastil drugega. Pogodbeno razmerje je sklenjeno med naročnikom, ki predmet javnega naročila potrebuje (torej investitorjem), ter izvajalcem javnega naročila (izbranim ponudnikom), in ne z naročnikom, ki je bil zgolj pooblaščen za izvedbo postopka javnega naročanja in je postopek izvajal v imenu in za račun drugega naročnika.

ZJN-3 pa v 11. in 13. točki prvega odstavka 2. člena opredeljuje izvajanje pomožnih dejavnosti, pri čemer je zakon jasen, da lahko te dejavnosti izvajajo tako osebe javnega kot zasebnega prava, pomenijo pa zagotavljanje podpore nabavnim dejavnostim naročnika, ki so tudi primeroma naštete.

Z omejitvijo dajanja pooblastil naročnikom se ne posega v izvajanje pomožnih nabavnih dejavnosti in tudi ne v dejavnosti, ki so v c) točki 11. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 izražene kot »priprava in vodenje postopkov javnega naročanja v imenu in za račun naročnika«. Namen določbe tretjega odstavka 66. člena je preprečiti dajanje izvedbe celotnega postopka oziroma posameznih izvedbenih ravnanj osebi, ki nima statusa naročnika in tako sicer ni zavezana ravnati v skladu z ZJN-3.

Med pomožne nabavne dejavnosti sodi torej tudi vodenje postopka, ki predstavlja »managiranje«, usmerjanje, tudi koordiniranje aktivnosti, ki so potrebne za izvedbo postopka,  sama izvedba postopka, ki je glede na 66. člen ZJN-3 omejena le na naročnike, pa predstavlja aktivnosti, ki pomenijo hkrati tudi izvajanje zakonsko predpisanih ravnanj, kot na primer javno odpiranje ponudb, spoštovanje načel javnega naročanja, preverjanje ponudb, pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc, zagotavljanje transparentnosti, kar primarno pomeni pošiljanje obvestil v zvezi z javnimi naročili v objavo ipd., ter za kršitev katerih je v določenih primerih predpisana tudi sankcija za naročnika in odgovorno osebo naročnika.

Da vodenje postopka, ki ga lahko izvaja pomožni nabavni organ, ne pomeni tudi same izvedbe postopka, je mogoče razbrati tudi iz namena definicije pomožne nabavne dejavnosti, ki uvodoma pove, da pomenijo zagotavljanje podpore naročnikom in ne izvajanje aktivnosti namesto naročnika. Da pa bo ta podpora zagotovljena tudi v okviru aktivnosti na portalu javnih naročil, slednji omogoča registriranim uporabnikom, ki niso naročniki, izvajajo pa pomožno nabavno dejavnost, da za naročnike izvajajo vse aktivnosti do samega pošiljanja obvestil v objavo. Mogoča je priprava in shranjevanje obrazcev do statusa osnutka, omogočeno je tudi branje vprašanj in odgovorov. Samo izvedbo pošiljanja obvestil v objavo in objava odgovorov pa ostaja v domeni naročnika.

Izvajanje podpore naročniku v smislu tehnične infrastrukture, ki naročniku omogoča oddajo javnih naročil ali sklenitev okvirnih sporazumov ne predstavlja izpolnjevanja obrazcev za objavo na portalu javnih naročil, temveč daje izvajalcem pomožnih nabavnih dejavnosti možnost, da tehnične rešitve, ki jih razvijejo sami ali nekdo tretji za njihove potrebe ponudijo v uporabo naročniku.

 19. CPV kode

CPV koda izhaja iz Enotnega besednjaka javnih naročil in je sestavljena iz glavnega besednjaka, ki definira predmet naročila, in dopolnilnega besednjaka, ki dodaja nadaljnje kvalitativne informacije. Glavni besednjak temelji na drevesni strukturi, ki vsebuje 9-znakovno kodo (8-znakovna koda ter kontrolni znak), povezano z besednjakom z opisom vrste blaga, gradnje ali storitev, ki tvori predmet naročila, pri tem pa prva dva znaka določata oddelke (XX000000-Y), prvi trije znaki določajo skupine (XXX00000-Y), prvi štirje znaki določajo razrede (XXXX0000-Y) in prvih pet znakov določa kategorije. Naročniki morajo poskusiti najti kodo, ki najbolj natančno ustreza njihovemu predvidenemu nakupu oziroma potrebam. Čeprav bodo naročniki včasih morali izbrati več kod, je pomembno, da izberejo eno kodo za naslov obvestila o naročilu. Če je stopnja natančnosti CPV kode nezadostna, se morajo naročniki zateči k oddelku, skupini, razredu ali kategoriji, ki bolje opisuje njihov predvideni nakup – bolj splošna koda, ki jo je mogoče prepoznati, ker ima več ničel. Vsaka koda se lahko podrobneje opiše v skladu s posebnimi potrebami naročnika z uporabo različnih kod, ki se izberejo iz dopolnilnega besednjaka.

Informacije v zvezi s CPV kodami so dostopne na spletni povezavi Common procurement vocabulary (europa.eu).

CPV kode s poimenovanjem v slovenskem in angleškem jeziku s dostopne tukaj. Dodatno pojasnjujemo, da Evropska komisija ni pripravila obrazložitve pomena posameznih CPV kod, za upravičeno uporabo le-teh je odgovoren naročnik.

20. Elektronski sistem za prejem ponudb

V 37. členu ZJN-3 je določeno, da se za vsakršno sporočanje in izmenjavo informacij na podlagi tega zakona, zlasti elektronsko oddajo ponudb, v skladu z zahtevami tega člena uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva (razen v zakonsko določenih izjemah), na način določen v 88. členu ZJN-3. Orodja in naprave, ki se uporabijo za elektronsko komuniciranje, in njihove tehnične lastnosti, morajo biti nediskriminatorni, splošno dostopni in interoperabilni z izdelki informacijsko-komunikacijske tehnologije v splošni rabi ter gospodarskim subjektom ne smejo omejevati dostopa do postopka javnega naročanja.

Ministrstvo za javno upravo zagotavlja brezplačno dostopen sistem e-JN, kamor ponudniki lahko, če se zanj odloči naročnik, elektronsko predložijo svoje ponudbe. Več o sistemu e-JN, ter vsa navodila in pojasnila za uporabo lahko najdete na povezavi: https://ejn.gov.si/ejn.html.

V osmem odstavku 88. člena ZJN-3 je navedeno, kako morata ravnati naročnik in ponudnik, če elektronska komunikacijska sredstva, ki jih naročnik uporablja za sporočanje v skladu s 37. členom ZJN-3 za prejem prijav ali ponudb, ne delujejo na način, ki omogoča oddajo prijav ali ponudb. Naročnik mora v tem primeru podaljšati rok za oddajo in odpiranje prijav ali ponudb za najmanj dva delovna dneva v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti oziroma za najmanj pet delovnih dni v primeru drugih postopkov za oddajo naročila iz 39. člena ZJN-3, če so izpolnjeni vsi zakonsko našteti pogoji. Pod temi pogoji se bo tako rok za oddajo prijav ali ponudb lahko zakonito podaljšal, kljub temu, da je prvotni rok že potekel. V vseh ostalih primerih roka za oddajo prijav oz. ponudb po njegovem izteku ni dopustno podaljševati.

Pomembno je, da odpiranje ponudb ne sme biti izvedeno prej kot eno uro po roku za oddajo ponudb.

21. Sestavine pogodbe

Pogodba o izvedbi javnega naročila in okvirni sporazum morata vsebovati:

- dejansko vrednost celotnega javnega naročila, v utemeljenih primerih, pri katerih dejanske vrednosti ni mogoče določiti, pa ocenjeno vrednost javnega naročila;

-  rok veljavnosti pogodbe ali okvirnega sporazuma;

-  v primerih javnih naročil, ki niso zajeti v prvem odstavku 67.a člena, razvezni pogoj, ki se uresniči, če je naročnik seznanjen, da je sodišče s pravnomočno odločitvijo ugotovilo kršitev obveznosti iz drugega odstavka 3. člena tega zakona s strani izvajalca pogodbe o izvedbi javnega naročila ali njegovega podizvajalca ali če je naročnik seznanjen, da je pristojni državni organ pri izvajalcu pogodbe ali njegovem podizvajalcu v času izvajanja pogodbe ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno in za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek. Razvezni pogoj se uresniči pod pogojem, da je od seznanitve s kršitvijo in do izteka veljavnosti pogodbe še najmanj šest mesecev, v primeru nastopanja s podizvajalci pa tudi, če zaradi ugotovljene kršitve pri podizvajalcu izvajalec ustrezno ne nadomesti ali zamenja tega podizvajalca v roku 30 dni od seznanitve s kršitvijo. Ne glede na prejšnji stavek se pogodba za izvedbo javnega naročila gradnje ne razveže, če bi razveza pogodbe naročniku povzročila nesorazmerne stroške ali bistvene težave pri nemoteni izvedbi gradnje ali nesorazmerno časovno zamudo in pod pogojem, da naročnik izvajalca najkasneje v 20. dneh od seznanitve s kršitvijo obvesti, da se pogodba ne razveže. V primeru izpolnitve razveznega pogoja se šteje, da je pogodba razvezana z dnem sklenitve nove pogodbe o izvedbi javnega naročila, naročnik pa mora nov postopek oddaje javnega naročila začeti nemudoma, vendar najkasneje v 30 dneh od seznanitve s kršitvijo. Če naročnik v tem roku ne začne novega postopka javnega naročila, se šteje, da je pogodba razvezana trideseti dan od seznanitve s kršitvijo.

V primerih javnih naročil za 82 delovno intenzivnih storitev, ki so zajeti v prvem odstavku 67.a člena, pa je razvezni pogoj nekoliko drugačen, zakon pa v teh primerih zahteva tudi polletno obvezno preverjanje razlogov za izključitev gospodarskih subjektov. Za teh istih 82 storitev zakon v 84. členu določa tudi obvezno upoštevanje dodatnih socialnih meril za izbor, ki spodbujajo socialno odgovorno javno naročanje.

22. Pravno varstvo

Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19; v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN) ureja pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja in pri izvajanju javnih naročil. Poteka v predrevizijskem postopku pred naročnikom in revizijskem postopku pred DKOM. V določenih primerih je od 1. 1. 2021 dalje zoper odločitev DKOM mogoče sprožiti upravni spor pred Upravnim sodiščem v Ljubljani. Za najhujše kršitve javnonaročniške zakonodaje je pravno varstvo zagotovljeno tudi v sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, in sicer na podlagi tožbe za ugotavljanje razveljavitve pogodbe. V skladu z Obligacijskim zakonikom in ZPVPJN lahko ponudniki, oškodovani zaradi nezakonitega ravnanja naročnika v postopku javnega naročanja, v sodnem postopku pred krajevno oziroma stvarno pristojnim sodiščem uveljavljajo tudi povračilo škode.

Več o tem na povezavi: https://ejn.gov.si/sistem/pravno-varstvo.html.

23. Sprememba pogodb brez izvedbe postopka javnega naročanja

Pogodba o izvajanju javnega naročila se načeloma izvede tako, kot je bila dogovorjena. ZJN-3 pa v 95. členu restriktivno navaja določene situacije, v katerih je dovoljeno spremeniti pogodbo brez izvedbe novega postopka.

Podrobnejša razlaga je dostopna na povezavi: https://ejn.gov.si/sistem/usmeritve-in-navodila/stalisca-ministrstva.html, kjer je objavljenih več tolmačenj na to temo: Spremembe pogodb (s shemo), Vpliv dviga minimalne plače na sklenjene pogodbe o izvedbi javnega naročila, Spremembe pogodb in dvig cen mesa ter Spremembe pogodb – rast cen na trgu.

24. Evidenca gospodarskih subjektov z izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega naročanja

Evidenca je dostopna na https://ejn.gov.si/sistem/negativna-lista.html.

Uvrstitev v navedeno evidenco se opredeljuje kot stranska sankcija v postopku o prekršku, ki ga zoper ta subjekt vodi Državna revizijska komisija. Gospodarski subjekt se uvrsti v evidenco, če pristojni  organ s pravnomočno odločbo ugotovi, da je v postopku oddaje naročila pri izvedbi naročila ali po njej predložil neresnično izjavo oziroma ponarejeno ali spremenjeno listino kot pravo. V predmetno evidenco se uvrsti tudi subjekt, ki kot glavni izvajalec ni ravnal v skladu s šestim odstavkom 94. člena, kar pomeni, da je glede izjave o poplačilu podizvajalcev podal ponarejeno, spremenjeno ali neresnično izjavo ali če te izjave ni podal.

Ponudnik, ki se uvrsti v evidenco gospodarskih subjektov z izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega naročanja, se za obdobje največ treh let (storitve in blago) oziroma največ petih let (gradnje) izključi iz nadaljnjih postopkov javnih naročil. Naročnik mora iz postopka javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če je le-ta uvrščen v evidenco na dan, ko se izteče rok za oddajo prijav ali ponudb.

Kadar naročnik v postopku javnega naročanja utemeljeno sumi, da je ponudnik predložil neresnične izjave ali dokazila, mora, ne glede na razvrstitev takšne ponudbe, Državni revizijski komisiji predlagati uvedbo postopka o prekršku. Predlog mora podati tudi kadar glavni izvajalec ne spoštuje zakonskih določb glede izvajanja javnih naročil s podizvajalci. ZJN-3 v 75. členu določa, da lahko naročnik izključi subjekt tudi v konkretnem postopku, če je gospodarski subjekt v tem postopku kriv dajanja resnih zavajajočih razlag pri dajanju informacij ipd. (točka g) šestega odstavka 75. člena ZJN-3).

Zoper uvrstitev v evidenco ni mogoče uveljavljati pravnega varstva.

Gospodarski subjekt se izbriše iz evidence v roku treh dni po poteku obdobja, za katero je bil izključen iz postopkov javnega naročanja.

Ministrstvo za javno upravo ne izdaja potrdil o uvrstitvi oz. ne-uvrstitvi v predmetno evidenco.