Vprašanja in odgovori - poplave november 2025
1. Ali se Zakon o javnem naročanju uporablja tudi v času izrednih dogodkov?
Da, Zakon o javnem naročanju se uporablja.
2. Kakšne so možnosti za oddajo javnega naročila v primeru izrednih dogodkov?
ZJN-3 določa, da morajo naročniki dobavitelje blaga in izvajalce storitev ali gradenj praviloma izbrati v postopku javnega naročanja. Ne glede na omenjeni temeljni princip, ki velja v zvezi z javnim naročanjem pa ZJN-3 omogoča tudi možnost uporabe izjem in blažjih režimov oddaje naročil (kot npr. socialne in druge posebne storitve), pod posebnimi pogoji pa tudi uporabo manj transparentnih postopkov javnega naročanja.
Naročnik lahko tudi v postopkih oddaj javnih naročil (npr. odprti postopek, omejeni postopek, konkurenčni postopek s pogajanji) določi krajše roke za oddajo, če obstaja nujni primer, zaradi katerega ni mogoče upoštevati zakonsko določenih rokov, in ga naročnik ustrezno utemelji.
ZJN-3 v 27. členu določa tudi izjeme od uporabe zakona, v 46. členu pa okoliščine, v primeru katerih je mogoče izvesti postopek s pogajanji brez predhodne objave, torej postopek, v katerem naročniku ni potrebno objaviti obvestila o oddaji naročila na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu EU.
3. Kdaj lahko naročnik uporabi izjemo od ZJN-3 in kaj to pomeni?
Izjeme od uporabe javnonaročniških pravil so opredeljene v 27. členu ZJN-3. Izjeme je potrebno uporabljati restriktivno in njene uporabe ni dovoljeno širiti izven okvirov, določenih v tem členu.
ZJN-3 na primer ni potrebno uporabiti za javna naročila opreme, tehnike ter druga javna naročila za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ali takojšnjo preprečitev nastanka neposredno grozeče škode ob naravni ali drugi nesreči, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pri tem se lahko takšno naročilo odda brez uporabe zakona, kadar je vrednost naročila nižja od vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije.
V primeru, da predmet naročila predstavlja izjemo od uporabe zakona, ki je opredeljena v 27. členu ZJN-3, naročniku pri oddaji takšnega naročila ni potrebno (v nobenem delu) upoštevati določil ZJN-3. Ta naročila tudi ne sodijo med t.im. evidenčna naročila in v zvezi z njimi ni potrebno upoštevati nit drugega odstavka 21. člena ZJN-3.
4. Kdaj in kako se lahko v primeru nujnih naročil izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave?
Okoliščine, v primeru katerih je mogoče izvesti (netransparentni) postopek s pogajanji brez predhodne objave, so opredeljene v 46. členu ZJN-3.
Pri tem č) točka prvega odstavka 46. člena ZJN-3 določa, da se lahko postopek s pogajanji brez predhodne objave uporabi, če zaradi skrajne nujnosti, nastale kot posledica dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, rokov za odprti ali omejeni postopek ali konkurenčni postopek s pogajanji ni mogoče upoštevati. Ta postopek se lahko uporabi zgolj pod pogojem, da naročnik, kadar je to objektivno mogoče, gradnje, blago ali storitve po tem postopku odda le za čas do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila po izvedenem transparentnem postopku (npr. odprtem postopku, omejenem postopku ali konkurenčnem postopku s pogajanji), ki ga mora za gradnje začeti najpozneje v 90 dneh od pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila, za blago in storitve pa najpozneje v 30 dneh od pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila. Okoliščine, s katerimi se utemelji skrajna nujnost, nikakor ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali naročniku.
V tem primeru gre za hiter in poenostavljen postopek, za katerega je naročnik dolžan objaviti prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost na portalu javnih naročil in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije in sicer isti dan, kot ponudniku (v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek) posreduje odločitev o oddaji naročila. Roki za oddajo ponudb niso predpisani z zakonom. Prav tako v primeru nujnosti naročnikom, ki izvajajo postopek s pogajanji brez predhodne objave ni potrebno upoštevati obdobja mirovanja (92. člen ZJN-3). Naročnik lahko v tem primeru tudi zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje pogojev in neobstojev razlogov za izključitev le z izjavo (ne ESPD), naročniku pa ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi v resničnost ponudnikovih izjav. Naročnik mora pri tem imeti tudi pred začetkom takšnega postopka dokumentiran vir in obseg sredstev financiranja za naročilo ter paziti, da povabi k oddaji ponudbe ponudnika, za katerega ne obstajajo omejitve poslovanja v skladu s 35. členom Zakona o Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo). Naročnik pa mora tudi v primeru izvedbe takšnega postopka zagotoviti elektronsko oddajo ponudb. Navodila za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave iz razloga nujnosti v sistemu e-JN so dostopna preko dokumenta Pogosto zastavljena vprašanja in odgovori, točka 20(5).
5. Možnosti spremembe (obstoječih) pogodb zaradi nastanka nepredvidenih okoliščin in potencialnega povečanja pogodbene vrednosti.
Kot posledica nastalih poplav bodo morebiti naročniki soočeni s pritiski po spremembi pogodbe zaradi nepredvidenih okoliščin za sanacijo nastale škode zaradi nastalih poplav na obstoječih deloviščih oziroma gradbiščih.
Pojasnjujemo, da je potrebno spremembe pogodbeno dogovorjenih cen vedno presojati (tako) z vidika Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07- UPB1, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, v nadaljevanju: OZ), zlasti v delu, ki se veže na institut spremenjenih okoliščin (112. člen) kot ZJN-3, ki možnost spremembe pogodbe med njenim izvajanjem opredeljuje v 95. členu. V vsakem primeru pa je treba to presojo opraviti upoštevaje okoliščine posameznega primera. Dodatno pojasnjujemo, da je več obširnih stališč Direktorata za javno naročanje, vezanih na razlago 95. člena ZJN-3 objavljenih na spletni strani Direktorata za javno naročanje, zadnje leta 2021 - Spremembe pogodb in rast cen na trgu. Dovoljene spremembe pogodb o izvedbi javnega naročila (oziroma okvirnih sporazumov) tako ureja ZJN-3 v 95. členu. Ta člen določa, kdaj se lahko pogodba o izvedbi javnega naročila spremeni brez novega postopka javnega naročanja, med drugim je to dopustno tudi v primeru, če je sprememba potrebna zaradi okoliščin, ki jih skrben naročnik ni mogel predvideti, in sprememba ne spreminja splošne narave javnega naročila (3. točka prvega odstavka 95. člena ZJN-3). 3. točka prvega odstavka 95. člena ZJN-3 tako dovoljuje spremembo, ki je nastala zaradi okoliščin, ki jih skrben naročnik ni mogel predvideti, med katere lahko štejemo tudi nastalo situacijo v zvezi z nastalo izredno situacijo zaradi poplav.
6. Ali lahko ponudniki pošljejo ponudbe po pošti ali elektronski pošti?
Ne, za vsakršno sporočanje in izmenjavo informacij na podlagi ZJN-3, zlasti elektronsko oddajo ponudb, se v skladu z zahtevami iz 37. člena uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva.
7. Določitev ustreznih rokov za oddajo/dopolnjevanje ponudb
Naročnikom svetujemo, da pri javnih naročilih, ki so že objavljena na portalu javnih naročil, pa njihova oddaja v tem trenutku ni nujna, podaljšajo rok za oddajo oziroma odpiranje ponudb, vključno z rokom za zastavljanje vprašanj potencialnih ponudnikov. V primeru podaljšanja roka za oddajo oziroma odpiranje ponudb, mora naročnik le-to opraviti tako na portalu javnih naročil s pripravo in objavo standardnega obrazca EU-14 kot v sistemu za elektronsko oddajo ponudb. V primeru, da naročnik za oddajo ponudb uporablja sistem za elektronsko oddajo ponudb - eJN, le-to opravi z izbiro akcije »Spremeni javno naročilo« pri konkretnem javnem naročilu v zavihku »Javna naročila«, »Izvedba javnega naročila«. Primerno je, da naročnik poleg roka za oddajo oziroma odpiranje ponudb ustrezno podaljša tudi rok za zastavljanje vprašanj potencialnih ponudnikov. Menimo, da je primerno, da naročnik rok za oddajo oziroma odpiranje nenujnih javnih naročil podaljša za ustrezno obdobje, vsaj za nekaj dni, da se stanje pri vzpostavitvi ključne infrastrukture (internet in elektrika) v večjem delu Slovenije normalizira, pri čemer lahko seveda, glede na stanje razmer ob (novem) roku za oddajo oziroma odpiranje ponudb, le-tega ponovno podaljša, če za to (še vedno) obstaja potreba.
Za javna naročila, pri katerih je rok za oddajo ponudb že potekel in je naročnik v fazi preverjanja ponudb, pa priporočamo tudi, da naročnik, v kolikor je ponudnika/e pozval k dopolnitvi/pojasnitvi/spremembi ponudbe, ustrezno podaljša tudi ta rok in tako ponudnikom zagotovi dovolj časa za pripravo odgovora.
