PRIJAVA

Pogosto zastavljena vprašanja in odgovori zaradi ukrepov, povezanih z virusom SARS-Cov-2

1.    Ali se Zakon o javnem naročanju v času razglašene epidemije še uporablja?
Da, Zakon o javnem naročanju se uporablja. Priporočila o ravnanju naročnikov v primeru nujnih naročil kot tudi v primeru ne-nujnih naročil so objavljena tukaj.

2.    Ali je Ministrstvo za javno upravo tisto, ki prestavlja roke oz. zadrži postopke javnih naročil?
Ne, zgolj posamezni naročnik lahko za konkretno javno naročilo spreminja oziroma prestavlja roke za oddajo oziroma odpiranje ponudb ali ustavi javno naročilo. Priporočila v zvezi z določitvijo ustreznih rokov za oddajo/dopolnjevanje ponudb so navedena v odgovoru na vprašanje št. 3 spodaj.

3.    Določitev ustreznih rokov za oddajo/dopolnjevanje ponudb
Naročnikom svetujemo, da pri javnih naročilih, ki so že objavljena na portalu javnih naročil, pa njihova oddaja v tem trenutku ni nujna, podaljšajo rok za oddajo oziroma odpiranje ponudb, vključno z rokom za zastavljanje vprašanj potencialnih ponudnikov.

V primeru podaljšanja roka za oddajo oziroma odpiranje ponudb, mora naročnik le-to opraviti tako na portalu javnih naročil s pripravo in objavo standardnega obrazca EU-14 kot v sistemu za elektronsko oddajo ponudb. V primeru, da naročnik za oddajo ponudb uporablja sistem za elektronsko oddajo ponudb - eJN, le-to opravi z izbiro akcije »Spremeni javno naročilo« pri konkretnem javnem naročilu v zavihku »Javna naročila«. Primerno je, da naročnik poleg roka za oddajo oziroma odpiranje ponudb ustrezno podaljša tudi rok za zastavljanje vprašanj potencialnih ponudnikov. Menimo, da je primerno, da naročnik rok za oddajo oziroma odpiranje nenujnih javnih naročil podaljša za ustrezno obdobje, vsaj za obdobje treh tednov, pri čemer lahko seveda, glede na stanje razmer ob (novem) roku za oddajo oziroma odpiranje ponudb, le-tega ponovno podaljša, če za to (še vedno) obstaja potreba.

Dodatno pojasnjujemo tudi, da je primerno, da naročnik za namen podaljšanja roka za oddajo oziroma odpiranje ponudb najprej na portalu javnih naročil pripravi in v objavo pošlje standardni obrazec EU-14, nato pa (še pred objavo obrazca EU-14 na portalu javnih naročil) tudi v sistemu e-JN podaljša rok za oddajo oziroma odpiranje ponudb. Navedeni način popravka rokov za oddajo oziroma odpiranje ponudb je primeren v izogib nastanku okoliščine, ko bi naročnik spremembo rokov za oddajo oziroma odpiranje ponudb sicer objavil na portalu javnih naročil (s standardnim obrazcem EU-14), vendar bi (prvotni) rok za oddajo oziroma odpiranje ponudb morebiti potekel pred dejansko objavo tega obvestila na portalu javnih naročil.

Za javna naročila, pri katerih je rok za oddajo ponudb že potekel in je naročnik v fazi preverjanja ponudb, pa priporočamo tudi, da naročnik, v kolikor je ponudnika/e pozval k dopolnitvi/pojasnitvi/spremembi ponudbe, ustrezno podaljša tudi ta rok in tako ponudnikom zagotovi dovolj časa za pripravo odgovora.

4.    Zahteva po predložitvi finančnih zavarovanj
Svetujemo, da naročniki,  kolikor je to glede na predmet oziroma vrednost javnega naročila primerno, zahtevajo predložitev zgolj takšnih zavarovanj za resnost ponudbe, ki jih je mogoče predložiti v elektronski obliki. V kolikor naročnik za zavarovanje resnosti ponudbe zahteva predložitev bančne garancije, je pomembno, da navede, da zahteva garancijo za resnost ponudbe v skladu z EPGP oziroma če na vzorcu bančne garancije tega ne navede oziroma zahteva kavcijsko zavarovanje za resnost ponudbe, pa je primerno, da v vzorcu tega zavarovanje ne zahteva oziroma ni navedeno, da je kot pogoj za unovčitev potrebno predložiti original zavarovanja in lahko tako zahteva predložitev skeniranega izvoda originala izdane bančne garancije oziroma kavcijskega zavarovanja.

V trenutnih razmerah oziroma v uvidu ukrepov v zvezi z virusom SARS-CoV-s pa do umiritve epidemiološke situacije v Slovenije naročnikom priporočamo, da kot zavarovanje za resnost ponudbe ne zahtevajo menice, ki predstavlja vrednostni papir, izdan v papirni obliki, ki mora biti vedno originalno ter lastnoročno podpisan ter je lahko predložen zgolj v fizični obliki.

5.    Preverjanje ponudnikov v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3
Kot že pojasnjeno tukaj, naročnikom svetujemo, da pri nenujnih javnih naročilih, s pregledom oziroma ocenjevanjem ponudb, vključno s preverjanjem navedb v ponudbi/ah ter sprejemom odločitve, v kolikor je to mogoče, počakajo do vzpostavitve normalnih poslovnih procesov tako na ravni gospodarskih subjektov kot javnih institucij. Za namene preverjanja ponudb pa naročnikom vsekakor svetujemo, da omogočijo takšen način dokazovanja predloženih izjav iz ponudbene dokumentacije, ki omogoča preverjanje preko spleta oziroma elektronskih naslovov, brez pridobivanja uradnih, fizično podpisanih dokumentov (npr. za dokazovanje predložene reference je lahko dovolj zgolj navedba elektronskega naslova oziroma kontakta investitorja, pri katerem lahko naročnik preveri ustreznost navedene reference, brez potrebe po pridobitvi fizično potrjenega oziroma prejetega referenčnega potrdila).

6.    Oddaja nujnih javnih naročil v razmerah nezmožnosti zagotovitve povpraševanj na strani ponudbe
Možnosti uporabe izjem in blažjih režimov oddaje naročil zaradi morebitnih potreb po nujnem in takojšnjem ukrepanju v zvezi z realizacijo naročil so dostopne tukaj.

Dodatno pojasnjujemo še, da četrti odstavek 24. člena ZJN-3 določa, da naročnik ne sme razdeliti javnega naročila oziroma ga oblikovati v več javnih naročil, da bi se izognil uporabi tega zakona, razen, če je razdelitev utemeljena z objektivnimi razlogi. Pri tem bi bilo mogoče kot objektivi razlog šteti tudi okoliščino, kjer ob oddaji (enotnega) javnega naročila za določeno blago naročnik ne bi (zaradi objektivnih razlogov, ki jih pogojuje izredna situacija na trgu) prejel nobene ponudbe, ali pa je prejem ponudb mogoč v omejenem obsegu, vendar večkrat. Vsled navedenega bi bila lahko (v teh izrednih in objektivno utemeljenih primerih) izpolnjena okoliščina, ki bi omogočala razdelitev javnega naročila oziroma oblikovanje le-tega v več javnih naročil.

7.    Raziskava trga in opredelitev potreb pred pričetkom postopka oddaje javnega naročila
Naročnik mora pred oddajo tako nujnih kot nenujnih javnih naročil ustrezno opredeliti svoje potrebe in zmožnost dobave željenih proizvodov oziroma storitev na trgu v razmerah spremenjenih okoliščin. Le-to lahko naročnik opravi po izvedbi ustrezne preverbe oziroma analize trga. Vsled navedenega svetujemo, da naročnik pred izvedbo postopka oddaje javnega naročila ustrezno preuči trg in ugotovi tveganja, ki bi lahko pri oddaji oziroma izvajanju določenega javnega naročila nastala (npr. težave v dobavi nižje po dobavni verigi – s tem namenom je tudi primerno, da se naročnik seznani s čim daljšo verige dobave, opredeli, koliko subjektov je del verige, kje se lahko zaplete oziroma v katerem delu verige lahko pride do manjka naročenih količin).
Predvsem za nenujna javna naročila je primerno, da naročnik na podlagi analize trga oziroma svojih potreb ter drugih okoliščin presodi tudi, ali je priprava oziroma objava določenega nenujnega javnega naročila v predmetnih okoliščinah sploh potrebna oziroma ali bi bilo morebiti bolj smiselno finančna sredstva za nenujna javna naročila v tem trenutku preusmeriti za naročila nujnih izdelkov oziroma storitev.
Pri pripravi in izvedbi javnega naročila pa mora naročnik vsekakor zagotoviti tudi ustrezno komunikacijo z dobavitelji, pri čemer lahko vnaprej predvidi tudi razdelitev dobave na več delov ali pa med zahteve javnega naročila oziroma pogodbena določila vključi zahteve, da ima dobavitelj določeno količino blaga na zalogi vnaprej.

8.    Možnosti spremembe (obstoječih) pogodb zaradi povečane cene zaščitnih sredstev oziroma nezmožnosti dobave blaga ali storitev s strani dobavitelja oziroma izvajalca
V trenutnih razmerah epidemiološke situacije v Sloveniji bodo morebiti naročniki soočeni s pritiski po spremembi dogovorjenih cen zaščitnih sredstev oziroma nezmožnostjo dobave naročenega blaga oziroma storitev s strani izbranih dobaviteljev oziroma izvajalcev.
Pojasnjujemo, da je potrebno spremembe pogodbeno dogovorjenih cen vedno presojati (tako) z vidika Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07- UPB1, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, v nadaljevanju: OZ), zlasti v delu, ki se veže na institut spremenjenih okoliščin (112. člen) kot ZJN-3, ki možnost spremembe pogodbe med njenim izvajanjem opredeljuje v 95. členu. V vsakem primeru pa je treba to presojo opraviti upoštevaje okoliščine posameznega primera. Dodatno pojasnjujemo, da je obširno stališče Direktorata za javno naročanje, vezano na razlago 95. člena ZJN-3 objavljeno na spletni strani https://ejn.gov.si/sistem/usmeritve-in-navodila/stalisca-ministrstva.html, poleg tega pa je na isti povezavi objavljeno tudi obsežno stališče, vezano na vpliv dviga cen mesa na že sklenjene pogodbe, iz katerega je nedvomno mogoče potegniti vzporednice tudi na predmetno vprašanje.
Dovoljene spremembe pogodb o izvedbi javnega naročila (oziroma okvirnih sporazumov) tako ureja ZJN-3 v 95. členu. Ta člen določa, kdaj se lahko pogodba o izvedbi javnega naročila spremeni brez novega postopka javnega naročanja, med drugim je to dopustno tudi primeru, če je sprememba, ne glede na njeno denarno vrednost, predvidena v prvotni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v jasnih, natančnih in nedvoumnih določbah o reviziji (1. točka prvega odstavka 95. člena ZJN-3) ali če je sprememba potrebna zaradi okoliščin, ki jih skrben naročnik ni mogel predvideti, in sprememba ne spreminja splošne narave javnega naročila (3. točka prvega odstavka 95. člena ZJN-3).
Medtem ko je možnost iz 1. točke prvega odstavka 95. člena ZJN-3 uporabljiva le v primeru, ko bi naročnik v razpisni dokumentaciji in vzorcu pogodbe v naprej jasno in nedvoumno predvidel, da se v primeru spremembe cen na trgu, spremeni pogodbena cena, hkrati pa bi predvidel tudi možen način in obseg sprememb, višino slednjih pa bi upošteval tudi že pri izračunu ocenjene vrednosti, pa 3. točka prvega odstavka 95. člena ZJN-3 dovoljuje spremembo, ki je nastala zaradi okoliščin, ki jih skrben naročnik ni mogel predvideti, med katere lahko štejemo tudi nastalo situacijo v zvezi z virusom SARS-CoV-2.
V primeru nezmožnosti izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, predvsem v zvezi z roki oziroma količinami dobav, pa pojasnjujemo tudi, da je primerno, da naročnik v vsakem posameznem primeru preveri možnosti obstanka obstoječe pogodbe v veljavi oziroma morebitni potrebi po prekinitvi le-te (v tem primeru lahko morebiti smiselno upošteva tudi določila 96. člena ZJN-3).

9.    Ali Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) velja tudi na področju javnega naročanja?
Ne, za akte poslovanja, kot veljajo v postopkih javnega naročanja, to ne velja. Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Uradni list RS, št. 36/20, v nadaljevanju: ZZUSUDJZ) ureja ukrepe v zvezi z upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami, ki so prvenstveno urejeni v Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) in ne v Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18) oziroma Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19). ZZUSUDJZ tako v 6. členu opredeljuje javnopravne zadeve na način, da jih loči od upravnih zadev po 2. členu ZUP. S tem, ko sledi njihovi opredelitvi po 4. členu ZUP, že na načelni ravni jasno in nedvoumno nakazuje obseg urejanja t.i. drugih javnopravnih razmerij. Ključno je, da posega v pravna razmerja, v katerih se ZUP uporablja smiselno. Po naravi stvari je tovrstnim pravnim razmerjem lastno, da temeljijo na izvrševanju upravne funkcije, pri kateri oblastni organ enostransko in avtoritativno odloča o pravicah, pravnih koristih in obveznostih z upravnih aktom (glej 2. člen ZUS-1). Pravna razmerja, ki se oblikujejo v postopkih javnega naročanja prej navedenemu ne zadostijo: ne gre za izvrševanje upravne oblasti, niti se ne odloča o (javnopravni) pravici ali pravni koristi, odločitve pa nimajo značaja enostranskega oblastnega upravnega akta. Prav zaradi tega se pravila ZUP v postopkih javnega naročanje ne uporabljajo niti smiselno.

10.    Od kdaj veljajo nove mejne vrednosti za uporabo zakona, kot so navedene v interventnem zakonu?

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljevanju: ZIUZEOP), ki ga je Državni zbor RS sprejel 2. 4. 2020, bo predvidoma začel veljati v prvi polovici aprila 2020 in od dneva vstopa v veljavo tega zakona bodo veljale tudi nove (spremenjene) vrednosti za uporabo ZJN-3. Na splošnem področju se bo torej mejna vrednost za uporabo zakona za javna naročila blaga in storitev zvišala na 40.000 eurov brez DDV ter za javna naročila gradenj na splošnem področju na 80.000 eurov brez DDV. Na infrastrukturnem področju se mejne vrednosti ne spreminjajo.

11.    Ali bodo te višje mejne vrednosti za uporabo zakona veljale ves čas?

 Ne, spremenjene mejne vrednosti za uporabo ZJN-3 so začasne narave in veljajo do 15. novembra 2020. Za naročila, ki se bodo začela (poslano povabilo k oddaji ponudbe) 16. novembra 2020 ali kasneje, veljajo mejne vrednosti, kot so v veljavi pred ZIUZEOP (torej 20.000 eurov brez DDV za blago in storitve, 40.000 eurov brez DDV za gradnje).

12.    Kaj sprememba mejnih vrednosti za uporabo zakona pomeni za že začete postopke oddaje javnih naročil?

 Za naročila, za oddajo katerih so bili oz. bodo postopki začeti (v primeru t.im. evidenčnih naročil, poslano povabilo k oddaji ponudbe) pred uveljavitvijo ZIUZEOP, veljajo vrednosti, ki so v veljavi v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZJN-3. Za naročila, začeta (poslano povabilo k oddaji ponudbe) po vstopu ZIUZEOP v veljavo, veljalo (nove) mejne vrednosti.

13.    Kako sprememba mejnih vrednosti vpliva na izračun ocenjene vrednosti pri javnem naročanju blaga in storitev iste vrste, ki se redno ponavlja?

 Določila 24. člena ZJN-3 v zvezi z metodologijo izračuna ocenjene vrednosti se po začetku veljave ZIUZEOP ne spreminjajo. Povedano drugače, pri izračunu ocenjene vrednosti blaga ali storitev, ki se redno ponavlja ali se bo predvidoma podaljšalo v določenem obdobju mora naročnik (še vedno) upoštevati določila desetega odstavka 24. člena in ocenjeno vrednost izračunati na podlagi skupne dejanske vrednosti zaporednih javnih naročil iste vrste, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v proračunskem letu, upoštevaje spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu, ali skupne ocenjene vrednosti zaporednih javnih naročil, oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi oziroma izvedbi ali v poslovnem letu, če je to daljše od 12 mesecev.

Pri tem naročnik v zvezi z odločitvijo, ali mora za določeno blago ali storitev iste vrste izvesti postopek oddaje javnega naročila v skladu z 39. členom ZJN-3 ali lahko izvede t.im. evidenčno naročilo, upošteva mejno vrednost, ki je v veljavi v trenutku izvedbe postopka javnega naročila (v primeru t.im. evidenčnih naročil, pošiljanja povabila k oddaji ponudbe).

14.    Ali lahko od uveljavitve ZIUZEOP krajevne skupnosti naročajo neodvisno od občin?

 V ZIUZEOP je določeno, da se črta četrti odstavek 66. člena ZJN-3. Navedeno pomeni, da z zakonom občinam ni več podano splošno pooblastilo za izvajanje javnih naročil v imenu in za račun krajevnih oziroma lokalnih skupnosti. To tudi pomeni, da je lahko v zvezi z izračunom ocenjene vrednosti javnega naročila blaga, storitve oziroma gradnje posamezne lokalne oziroma krajevne skupnosti, ki predstavlja ločeno organizacijsko enoto in je samostojno odgovorna, primerno in upravičeno, da se vrednosti javnih naročil ocenijo (in oddajo) na ravni ločene organizacijske enote naročnika, torej posamezne samostojne lokalne oziroma krajevne, četrtne ali vaške skupnosti in je tako tudi obveznost izračuna ocenjene vrednosti istovrstnih naročil omejena na raven posamezne (samostojno odgovorne) lokalne oziroma krajevne, četrtne ali vaške skupnosti.

15.    Ali lahko krajevna skupnost sama naroči blago v vrednosti 30.000 eurov brez DDV kot evidenčno naročilo, kljub temu, da občina naroča istovrstno blago za svoje potrebe?

 Da, občina in njeni ožji deli, ki so samostojno odgovorni in lahko sami prevzemajo pravice in obveznosti (npr. krajevne skupnosti), v času veljavnosti ukrepa iz ZIUZEOP (to je od uveljavitve pa do najdlje 15. aprila 2021) postopke izvajajo samostojno (tako kot je veljajo pred uveljavitvijo ZJN-3).