PRIJAVA

Pogosto zastavljena vprašanja in odgovori zaradi ukrepov, povezanih z virusom SARS-Cov-2

1.    Ali se Zakon o javnem naročanju v času razglašene epidemije še uporablja?

Da, Zakon o javnem naročanju se uporablja. Priporočila o ravnanju naročnikov v primeru nujnih naročil kot tudi v primeru ne-nujnih naročil so objavljena tukaj.

 

2.    Ali je Ministrstvo za javno upravo tisto, ki prestavlja roke oz. zadrži postopke javnih naročil?

Ne, zgolj posamezni naročnik lahko za konkretno javno naročilo spreminja oziroma prestavlja roke za oddajo oziroma odpiranje ponudb ali ustavi javno naročilo. Priporočila v zvezi z določitvijo ustreznih rokov za oddajo/dopolnjevanje ponudb so navedena v odgovoru na vprašanje št. 3 spodaj.

 

3.    Določitev ustreznih rokov za oddajo/dopolnjevanje ponudb

Naročnikom svetujemo, da pri javnih naročilih, ki so že objavljena na portalu javnih naročil, pa njihova oddaja v tem trenutku ni nujna, podaljšajo rok za oddajo oziroma odpiranje ponudb, vključno z rokom za zastavljanje vprašanj potencialnih ponudnikov.

V primeru podaljšanja roka za oddajo oziroma odpiranje ponudb, mora naročnik le-to opraviti tako na portalu javnih naročil s pripravo in objavo standardnega obrazca EU-14 kot v sistemu za elektronsko oddajo ponudb. V primeru, da naročnik za oddajo ponudb uporablja sistem za elektronsko oddajo ponudb - eJN, le-to opravi z izbiro akcije »Spremeni javno naročilo« pri konkretnem javnem naročilu v zavihku »Javna naročila«. Primerno je, da naročnik poleg roka za oddajo oziroma odpiranje ponudb ustrezno podaljša tudi rok za zastavljanje vprašanj potencialnih ponudnikov. Menimo, da je primerno, da naročnik rok za oddajo oziroma odpiranje nenujnih javnih naročil podaljša za ustrezno obdobje, vsaj za obdobje treh tednov, pri čemer lahko seveda, glede na stanje razmer ob (novem) roku za oddajo oziroma odpiranje ponudb, le-tega ponovno podaljša, če za to (še vedno) obstaja potreba.

Dodatno pojasnjujemo tudi, da je primerno, da naročnik za namen podaljšanja roka za oddajo oziroma odpiranje ponudb najprej na portalu javnih naročil pripravi in v objavo pošlje standardni obrazec EU-14, nato pa (še pred objavo obrazca EU-14 na portalu javnih naročil) tudi v sistemu e-JN podaljša rok za oddajo oziroma odpiranje ponudb. Navedeni način popravka rokov za oddajo oziroma odpiranje ponudb je primeren v izogib nastanku okoliščine, ko bi naročnik spremembo rokov za oddajo oziroma odpiranje ponudb sicer objavil na portalu javnih naročil (s standardnim obrazcem EU-14), vendar bi (prvotni) rok za oddajo oziroma odpiranje ponudb morebiti potekel pred dejansko objavo tega obvestila na portalu javnih naročil.

Za javna naročila, pri katerih je rok za oddajo ponudb že potekel in je naročnik v fazi preverjanja ponudb, pa priporočamo tudi, da naročnik, v kolikor je ponudnika/e pozval k dopolnitvi/pojasnitvi/spremembi ponudbe, ustrezno podaljša tudi ta rok in tako ponudnikom zagotovi dovolj časa za pripravo odgovora.

 

4.    Zahteva po predložitvi finančnih zavarovanj

Svetujemo, da naročniki,  kolikor je to glede na predmet oziroma vrednost javnega naročila primerno, zahtevajo predložitev zgolj takšnih zavarovanj za resnost ponudbe, ki jih je mogoče predložiti v elektronski obliki. V kolikor naročnik za zavarovanje resnosti ponudbe zahteva predložitev bančne garancije, je pomembno, da navede, da zahteva garancijo za resnost ponudbe v skladu z EPGP oziroma če na vzorcu bančne garancije tega ne navede oziroma zahteva kavcijsko zavarovanje za resnost ponudbe, pa je primerno, da v vzorcu tega zavarovanje ne zahteva oziroma ni navedeno, da je kot pogoj za unovčitev potrebno predložiti original zavarovanja in lahko tako zahteva predložitev skeniranega izvoda originala izdane bančne garancije oziroma kavcijskega zavarovanja.

V trenutnih razmerah oziroma v uvidu ukrepov v zvezi z virusom SARS-CoV-s pa do umiritve epidemiološke situacije v Slovenije naročnikom priporočamo, da kot zavarovanje za resnost ponudbe ne zahtevajo menice, ki predstavlja vrednostni papir, izdan v papirni obliki, ki mora biti vedno originalno ter lastnoročno podpisan ter je lahko predložen zgolj v fizični obliki.

 

5.    Preverjanje ponudnikov v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3

Kot že pojasnjeno tukaj, naročnikom svetujemo, da pri nenujnih javnih naročilih, s pregledom oziroma ocenjevanjem ponudb, vključno s preverjanjem navedb v ponudbi/ah ter sprejemom odločitve, v kolikor je to mogoče, počakajo do vzpostavitve normalnih poslovnih procesov tako na ravni gospodarskih subjektov kot javnih institucij. Za namene preverjanja ponudb pa naročnikom vsekakor svetujemo, da omogočijo takšen način dokazovanja predloženih izjav iz ponudbene dokumentacije, ki omogoča preverjanje preko spleta oziroma elektronskih naslovov, brez pridobivanja uradnih, fizično podpisanih dokumentov (npr. za dokazovanje predložene reference je lahko dovolj zgolj navedba elektronskega naslova oziroma kontakta investitorja, pri katerem lahko naročnik preveri ustreznost navedene reference, brez potrebe po pridobitvi fizično potrjenega oziroma prejetega referenčnega potrdila).

 

6.    Oddaja nujnih javnih naročil v razmerah nezmožnosti zagotovitve povpraševanj na strani ponudbe

Možnosti uporabe izjem in blažjih režimov oddaje naročil zaradi morebitnih potreb po nujnem in takojšnjem ukrepanju v zvezi z realizacijo naročil so dostopne tukaj.

Dodatno pojasnjujemo še, da četrti odstavek 24. člena ZJN-3 določa, da naročnik ne sme razdeliti javnega naročila oziroma ga oblikovati v več javnih naročil, da bi se izognil uporabi tega zakona, razen, če je razdelitev utemeljena z objektivnimi razlogi. Pri tem bi bilo mogoče kot objektivi razlog šteti tudi okoliščino, kjer ob oddaji (enotnega) javnega naročila za določeno blago naročnik ne bi (zaradi objektivnih razlogov, ki jih pogojuje izredna situacija na trgu) prejel nobene ponudbe, ali pa je prejem ponudb mogoč v omejenem obsegu, vendar večkrat. Vsled navedenega bi bila lahko (v teh izrednih in objektivno utemeljenih primerih) izpolnjena okoliščina, ki bi omogočala razdelitev javnega naročila oziroma oblikovanje le-tega v več javnih naročil.

 

7.    Raziskava trga in opredelitev potreb pred pričetkom postopka oddaje javnega naročila

Naročnik mora pred oddajo tako nujnih kot nenujnih javnih naročil ustrezno opredeliti svoje potrebe in zmožnost dobave željenih proizvodov oziroma storitev na trgu v razmerah spremenjenih okoliščin. Le-to lahko naročnik opravi po izvedbi ustrezne preverbe oziroma analize trga. Vsled navedenega svetujemo, da naročnik pred izvedbo postopka oddaje javnega naročila ustrezno preuči trg in ugotovi tveganja, ki bi lahko pri oddaji oziroma izvajanju določenega javnega naročila nastala (npr. težave v dobavi nižje po dobavni verigi – s tem namenom je tudi primerno, da se naročnik seznani s čim daljšo verige dobave, opredeli, koliko subjektov je del verige, kje se lahko zaplete oziroma v katerem delu verige lahko pride do manjka naročenih količin).
Predvsem za nenujna javna naročila je primerno, da naročnik na podlagi analize trga oziroma svojih potreb ter drugih okoliščin presodi tudi, ali je priprava oziroma objava določenega nenujnega javnega naročila v predmetnih okoliščinah sploh potrebna oziroma ali bi bilo morebiti bolj smiselno finančna sredstva za nenujna javna naročila v tem trenutku preusmeriti za naročila nujnih izdelkov oziroma storitev.
Pri pripravi in izvedbi javnega naročila pa mora naročnik vsekakor zagotoviti tudi ustrezno komunikacijo z dobavitelji, pri čemer lahko vnaprej predvidi tudi razdelitev dobave na več delov ali pa med zahteve javnega naročila oziroma pogodbena določila vključi zahteve, da ima dobavitelj določeno količino blaga na zalogi vnaprej.

 

8.    Možnosti spremembe (obstoječih) pogodb zaradi povečane cene zaščitnih sredstev oziroma nezmožnosti dobave blaga ali storitev s strani dobavitelja oziroma izvajalca

V trenutnih razmerah epidemiološke situacije v Sloveniji bodo morebiti naročniki soočeni s pritiski po spremembi dogovorjenih cen zaščitnih sredstev oziroma nezmožnostjo dobave naročenega blaga oziroma storitev s strani izbranih dobaviteljev oziroma izvajalcev.
Pojasnjujemo, da je potrebno spremembe pogodbeno dogovorjenih cen vedno presojati (tako) z vidika Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07- UPB1, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, v nadaljevanju: OZ), zlasti v delu, ki se veže na institut spremenjenih okoliščin (112. člen) kot ZJN-3, ki možnost spremembe pogodbe med njenim izvajanjem opredeljuje v 95. členu. V vsakem primeru pa je treba to presojo opraviti upoštevaje okoliščine posameznega primera. Dodatno pojasnjujemo, da je obširno stališče Direktorata za javno naročanje, vezano na razlago 95. člena ZJN-3 objavljeno na spletni strani https://ejn.gov.si/sistem/usmeritve-in-navodila/stalisca-ministrstva.html, poleg tega pa je na isti povezavi objavljeno tudi obsežno stališče, vezano na vpliv dviga cen mesa na že sklenjene pogodbe, iz katerega je nedvomno mogoče potegniti vzporednice tudi na predmetno vprašanje.
Dovoljene spremembe pogodb o izvedbi javnega naročila (oziroma okvirnih sporazumov) tako ureja ZJN-3 v 95. členu. Ta člen določa, kdaj se lahko pogodba o izvedbi javnega naročila spremeni brez novega postopka javnega naročanja, med drugim je to dopustno tudi v primeru, če je sprememba, ne glede na njeno denarno vrednost, predvidena v prvotni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v jasnih, natančnih in nedvoumnih določbah o reviziji (1. točka prvega odstavka 95. člena ZJN-3) ali če je sprememba potrebna zaradi okoliščin, ki jih skrben naročnik ni mogel predvideti, in sprememba ne spreminja splošne narave javnega naročila (3. točka prvega odstavka 95. člena ZJN-3).
Medtem ko je možnost iz 1. točke prvega odstavka 95. člena ZJN-3 uporabljiva le v primeru, ko bi naročnik v razpisni dokumentaciji in vzorcu pogodbe v naprej jasno in nedvoumno predvidel, da se v primeru spremembe cen na trgu, spremeni pogodbena cena, hkrati pa bi predvidel tudi možen način in obseg sprememb, višino slednjih pa bi upošteval tudi že pri izračunu ocenjene vrednosti, pa 3. točka prvega odstavka 95. člena ZJN-3 dovoljuje spremembo, ki je nastala zaradi okoliščin, ki jih skrben naročnik ni mogel predvideti, med katere lahko štejemo tudi nastalo situacijo v zvezi z virusom SARS-CoV-2.
V primeru nezmožnosti izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, predvsem v zvezi z roki oziroma količinami dobav, pa pojasnjujemo tudi, da je primerno, da naročnik v vsakem posameznem primeru preveri možnosti obstanka obstoječe pogodbe v veljavi oziroma morebitni potrebi po prekinitvi le-te (v tem primeru lahko morebiti smiselno upošteva tudi določila 96. člena ZJN-3).

 

9.    Ali Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) velja tudi na področju javnega naročanja?

Ne, za akte poslovanja, kot veljajo v postopkih javnega naročanja, to ne velja. Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Uradni list RS, št. 36/20, v nadaljevanju: ZZUSUDJZ) ureja ukrepe v zvezi z upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami, ki so prvenstveno urejeni v Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) in ne v Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18) oziroma Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19). ZZUSUDJZ tako v 6. členu opredeljuje javnopravne zadeve na način, da jih loči od upravnih zadev po 2. členu ZUP. S tem, ko sledi njihovi opredelitvi po 4. členu ZUP, že na načelni ravni jasno in nedvoumno nakazuje obseg urejanja t.i. drugih javnopravnih razmerij. Ključno je, da posega v pravna razmerja, v katerih se ZUP uporablja smiselno. Po naravi stvari je tovrstnim pravnim razmerjem lastno, da temeljijo na izvrševanju upravne funkcije, pri kateri oblastni organ enostransko in avtoritativno odloča o pravicah, pravnih koristih in obveznostih z upravnih aktom (glej 2. člen ZUS-1). Pravna razmerja, ki se oblikujejo v postopkih javnega naročanja prej navedenemu ne zadostijo: ne gre za izvrševanje upravne oblasti, niti se ne odloča o (javnopravni) pravici ali pravni koristi, odločitve pa nimajo značaja enostranskega oblastnega upravnega akta. Prav zaradi tega se pravila ZUP v postopkih javnega naročanja ne uporabljajo niti smiselno.

 

10.    Od kdaj veljajo nove mejne vrednosti za uporabo zakona, kot so navedene v interventnem zakonu?

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20, v nadaljevanju: ZIUZEOP) je začel veljati 11. aprila 2020 in od dneva vstopa v veljavo tega zakona veljajo tudi nove (spremenjene) vrednosti za uporabo ZJN-3. Na splošnem področju se je torej mejna vrednost za uporabo zakona za javna naročila blaga in storitev zvišala na 40.000 eurov brez DDV ter za javna naročila gradenj na 80.000 eurov brez DDV. Na infrastrukturnem področju se mejne vrednosti niso spremenile.

 

11.    Ali bodo te višje mejne vrednosti za uporabo zakona veljale ves čas?

 Ne, spremenjene mejne vrednosti za uporabo ZJN-3 so začasne narave.

90. člen ZIUZEOP je določal, da so spremenjene mejne vrednosti v veljavi do 15. novembra 2020, v skladu s 5. členom Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20; v nadaljevanju: ZZUOOP) pa je obdobje trajanja tega ukrepa podaljšano. Spremenjene (višje) mejne vrednosti v skladu z ZZUOOP veljajo do 31. decembra 2021.

Navedeno pomeni, da za naročila, ki se bodo začela (poslano povabilo k oddaji ponudbe) 1. januarja 2022 ali kasneje, veljajo mejne vrednosti, kot so bile v veljavi pred ZIUZEOP (torej 20.000 eurov brez DDV za blago in storitve, 40.000 eurov brez DDV za gradnje).

 

12.    Kaj sprememba mejnih vrednosti za uporabo zakona pomeni za že začete postopke oddaje javnih naročil?

 Za naročila, za oddajo katerih so bili oz. bodo postopki začeti (v primeru t.im. evidenčnih naročil, poslano povabilo k oddaji ponudbe) pred uveljavitvijo ZIUZEOP, veljajo vrednosti, ki so v veljavi v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZJN-3. Za naročila, začeta (poslano povabilo k oddaji ponudbe) po vstopu ZIUZEOP v veljavo, veljalo (nove) mejne vrednosti.

 

13.    Kako sprememba mejnih vrednosti vpliva na izračun ocenjene vrednosti pri javnem naročanju blaga in storitev iste vrste, ki se redno ponavlja?

 Določila 24. člena ZJN-3 v zvezi z metodologijo izračuna ocenjene vrednosti se po začetku veljave ZIUZEOP ne spreminjajo. Povedano drugače, pri izračunu ocenjene vrednosti blaga ali storitev, ki se redno ponavlja ali se bo predvidoma podaljšalo v določenem obdobju mora naročnik (še vedno) upoštevati določila desetega odstavka 24. člena in ocenjeno vrednost izračunati na podlagi skupne dejanske vrednosti zaporednih javnih naročil iste vrste, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v proračunskem letu, upoštevaje spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu, ali skupne ocenjene vrednosti zaporednih javnih naročil, oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi oziroma izvedbi ali v poslovnem letu, če je to daljše od 12 mesecev.

Pri tem naročnik v zvezi z odločitvijo, ali mora za določeno blago ali storitev iste vrste izvesti postopek oddaje javnega naročila v skladu z 39. členom ZJN-3 ali lahko izvede t.im. evidenčno naročilo, upošteva mejno vrednost, ki je v veljavi v trenutku izvedbe postopka javnega naročila (v primeru t.im. evidenčnih naročil, pošiljanja povabila k oddaji ponudbe).

 

14.    Ali lahko od uveljavitve ZIUZEOP krajevne skupnosti naročajo neodvisno od občin?

 V ZIUZEOP je določeno, da se črta četrti odstavek 66. člena ZJN-3. Navedeno pomeni, da z zakonom občinam ni več podano splošno pooblastilo za izvajanje javnih naročil v imenu in za račun krajevnih oziroma lokalnih skupnosti. To tudi pomeni, da je lahko v zvezi z izračunom ocenjene vrednosti javnega naročila blaga, storitve oziroma gradnje posamezne lokalne oziroma krajevne skupnosti, ki predstavlja ločeno organizacijsko enoto in je samostojno odgovorna, primerno in upravičeno, da se vrednosti javnih naročil ocenijo (in oddajo) na ravni ločene organizacijske enote naročnika, torej posamezne samostojne lokalne oziroma krajevne, četrtne ali vaške skupnosti in je tako tudi obveznost izračuna ocenjene vrednosti istovrstnih naročil omejena na raven posamezne (samostojno odgovorne) lokalne oziroma krajevne, četrtne ali vaške skupnosti.

 

15.    Ali lahko krajevna skupnost sama naroči blago v vrednosti 30.000 eurov brez DDV kot evidenčno naročilo, kljub temu, da občina naroča istovrstno blago za svoje potrebe?

Da, občina in njeni ožji deli, ki so samostojno odgovorni in lahko sami prevzemajo pravice in obveznosti (npr. krajevne skupnosti), lahko v času veljavnosti ukrepa iz ZIUZEOP (to je od uveljavitve pa do najdlje 15. aprila 2021) postopke izvajajo samostojno (tako kot je veljajo pred uveljavitvijo ZJN-3). Torej lahko v obdobju veljavnosti ukrepa iz prvega odstavka 90. člena ZIUZEOP od uveljavitve do 15. aprila 2021, krajevna skupnost samostojno kot evidenčno naročilo naroči tudi blago v vrednosti 30.000 eurov brez DDV.

 

16.    Pojasnilo glede 75. člena ZIUZEOP

ZIUZEOP v 75. členu določa, da mora javni zavod, če vrednost javnega naročila na letni ravni ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske unije, ne glede na predpise, ki urejajo zeleno javno naročanje, nabaviti:
•    najmanj 50 % pridelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z območja Republike Slovenije glede na celotno nabavo pridelanih kmetijskih pridelkov in živil, ter
•    najmanj 50 % predelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z območja Republike Slovenije glede na celotno nabavo predelanih kmetijskih pridelkov in živil, pri čemer morajo biti vse faze pridelave in predelave opravljene v Republiki Sloveniji.
V skladu s tretjim odstavkom 75. člena ZIUZEOP se nabava teh kmetijskih pridelkov in živil v javnih zavodih izvaja do konca leta 2020.

V skladu s 113. členom ZZUOOP pa se veljavnost ukrepa podaljšuje do konca leta 2021.

V kolikor bo torej javni zavod javno naročilo kmetijskih pridelkov in živil izvedel v obdobju od uveljavitve ZIUZEOP (11. 4. 2020) do zaključka trajanja ukrepa (31. 12. 2021), mora pri oddaji javnega naročila (katerega vrednost ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske unije) upoštevati določbe 75. člena ZIUZEOP oziroma 113. člena ZZUOOP.
Navedeno določilo morajo torej pri nabavi kmetijskih pridelkov in živil upoštevati zgolj javni zavodi in le za javna naročila, katerih vrednost ne presega mejne vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske unije (torej mejne vrednosti iz prvega odstavka 22. člena ZJN-3). Od 1. 1. 2020 mejna vrednost za objavo obvestila o naročilu v Uradnem listu Evropske unije za javni zavod (ki predstavlja naročnika po c) točki prvega odstavka 9. člena ZJN-3) znaša 214.000 eurov brez davka na dodano vrednost (DDV).

 

17.    Pridelani oziroma predelani kmetijski proizvodi in živila

Pridelani kmetijski proizvodi in živila z območja Republike Slovenije so tisti, ki so posajeni/prirejeni oziroma pobrani/zaklani v Sloveniji (npr. zelenjava-solata, jajca, mleko, sveže meso, jabolka).
Predelani kmetijski proizvodi in živila z območja Republike Slovenije pa so tisti, pri katerih vse faze pridelave in predelave potekajo v Sloveniji (npr. moka, kruh, siri, sirni namazi, sok, testenine, kislo zelje).
Pri tem so najpogostejši proizvodi, ki so pridelani v Sloveniji: mleko, jajca, sveže meso, med, jabolka, jagode, borovnice, maline, robide, breskve, češnje, hruške, lupinarji, zelje, solata, čebula, por, endivija, radič, korenje, krompir, cvetača, šparglji, paradižnik, paprika, redkvica, česen, idr.
Najpogostejši predelani proizvodi/živila v Sloveniji pa so: mlečni izdelki, goveje meso, svinjsko meso, perutninsko meso, kislo zelje, kisla repa, idr.
Poleg tega pa tudi posamezni kmetje, ki imajo dopolnilno dejavnost na kmetiji, nudijo ekološke predelane proizvode slovenskega porekla, kot so npr. kruh, testenine, kaše, moka, jabolčni sok, idr.
Pri pripravi javnega naročila oziroma razpisne dokumentacije so naročniku lahko v pomoč tudi Priporočila za javno naročanje živil, ki so dostopna na spletni povezavi: https://ejn.gov.si/sistem/smernice-in-priporocila.html#c4 oziroma spletna aplikacija Katalog živil za javno naročanje, ki jo je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (GZS-ZKŽP) v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) in Zadružno zvezo Slovenije (ZZS) in je dostopna na spletni povezavi https://www.katalogzivil.si/.
Na spletnih povezavah: https://www.nasasuperhrana.si/za-potrosnike/spoznaj-lokalne-proizvajalce/ in http://www.kupujmodomace.si/kupdom/ pa so dostopni seznami lokalnih pridelovalcev in predelovalcev oziroma njihove ponudbe.

 

18.    Načelo kratkih dobavnih verig in 75. člen ZIUZEOP oziroma 113. člen ZZUOOP

V zvezi s 75. členom ZIUZEOP oziroma 113. členom ZZUOOP je potrebno poudariti, da ne vpliva oziroma ne spreminja določbe petega odstavka 73. člena ZJN-3, torej določil, vezanih na možnost izločitve posameznih sklopov javnega naročila v okviru kratkih dobavnih verig.
Peti odstavek 73. člena ZJN-3 določa, da naročniku za del blaga (ali storitev) ni treba upoštevati pravil za objave v Uradnem listu EU in prav tako ne pravil za objave na portalu javnih naročil. V tem delu ZJN-3 torej omogoča, da naročnik del naročila blaga (ali storitev) izloči iz postopka javnega naročanja in ga odda neposredno, tj. ne da bi ga vključil v postopek javnega naročanja, v katerem se naročnikovo povpraševanje praviloma objavi na portalu javnih naročil, v primeru večje vrednosti naročila pa tudi v Uradnem listu EU.
Ob upoštevanju petega odstavka 73. člena ZJN-3 lahko naročnik načelo kratkih verig uresničuje tako, da iz postopka javnega naročanja izloči enega ali več sklopov, vsakega v vrednosti do 80.000 EUR (brez DDV). Pri tem pa lahko vsi izločeni sklopi predstavljajo največ 20 % skupne vrednosti vsega blaga ali storitev, ki se naročajo – tistih, ki se naročajo pri ponudniki, izbranih v postopku javnega naročanja, in tistih, ki se naročajo pri ponudnikih, izbranih v skladu z načelom kratkih verig.
Obširno tolmačenje v zvezi z načelom kratkih dobavnih verig je objavljeno na spletni strani: https://ejn.gov.si/sistem/usmeritve-in-navodila/stalisca-ministrstva.html (leto 2017: Uresničevanje načela kratkih verig).

 

19.    75. člen ZIUZEOP oziroma 113. člen ZZUOOP in priprava javnega naročila oziroma razpisne dokumentacije

V skladu z navedenim zgoraj lahko naročnik torej (tudi) za izpolnitev zahtev iz 75. člena ZIUZEOP oziroma 113. člena ZZUOOP upošteva oziroma uporabi načelo kratkih dobavnih verig. Glede na dejstvo pa, da je potrebno v skladu s 75. členom ZIUZEOP oziroma 113. členom ZZUOOP nabaviti vsaj 50% pridelanih oziroma predelanih kmetijskih proizvodov in živil, celotnega deleža naročnik ne more naročiti v okviru izločenih sklopov ob uporabi načela kratkih dobavnih verig.
Način vključitve zahtevanih pogojev v javno naročilo oziroma razpisno dokumentacijo ZIUZEOP oziroma ZZUOOP ne določa oziroma predpisuje. Tudi v skladu z ZJN-3 in smiselnem upoštevanju določb Uredbe o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17 in 64/19; v nadaljnjem besedilu: Uredba o ZeJN) v zvezi z možnostmi vključevanja (okoljskih) zahtev v razpisne dokumentacije, bi bilo mogoče, da naročnik (javni zavod) zahteve iz prvega in drugega odstavka 75. člena ZIUZEOP oziroma prvega in drugega odstavka 113. člena ZZUOOP v razpisno dokumentacijo vključi bodisi v obliki pogojev za sodelovanje, tehničnih specifikacij, meril za oddajo oziroma pogodbenih določil.
Za namen izpolnitve predpisanih zahtev 75. člena ZIUZEOP oziroma 113. člena ZZUOOP bi bilo lahko najbolj primerno le-te vključiti v razpisno dokumentacijo v obliki tehničnih zahtev. V primeru namreč, ko naročnik že v tehničnih specifikacijah (poleg lastnosti posameznega kmetijskega proizvoda in živila) zapiše tudi zahtevano poreklo (ob upoštevanju zahtev glede deleža teh (pridelanih oziroma predelanih) kmetijskih proizvodov in živil glede na celotno nabavo vseh kmetijskih pridelkov in živil), se lahko v največji meri zagotovi, da izbrani ponudnik ponudi in dobavi zahtevane kmetijske proizvode in živila.
Glede na to, da prvi in drugi odstavek 75. člena ZIUZEOP oziroma prvi in drugi odstavek 113. člena ZZUOOP ne določata, ali je potrebno navedeni delež doseči vrednostno ali količinsko (glede na celotno nabavo vseh kmetijskih pridelkov in živil), bi lahko naročnik pri pripravi javnega naročila oziroma nabavi teh kmetijskih pridelkov in živil upošteval kateregakoli izmed teh vidikov (vrednostnega ali količinskega). Kot že navedeno zgoraj, pa bi bilo za namen nedvomne izpolnitve zahtevanih pogojev lahko bolj primerno, da naročnik količinski vidik izpolnitve zahteve upošteva pri pripravi razpisne dokumentacije na način, da v okviru tehničnih zahtev oziroma specifikacij zahtevanega blaga določi oziroma zahteva kmetijske proizvode in živila slovenskega porekla v količini, s katero zadosti zahtevam iz prvega in drugega odstavka 75. člena ZIUZEOP oziroma prvega in drugega odstavka 113. člena ZZUOOP.
Naročnik lahko kot dokazilo o izvoru oziroma poreklu pridelanega oziroma predelanega kmetijskega proizvoda in živila zahteva certifikat 'Izbrana kakovost' oziroma certifikat o integrirani pridelavi ali zaščiteni označba porekla. Ekološki proizvodi pa so dodatno označeni z znakom »Kmetijstvo Slovenije«.
V kolikor bo ponudnik predložil certifikat za shemo »izbrana kakovost«, shemo zaščitena označba porekla oziroma certifikat za integrirano pridelavo, to predstavlja zagotovilo, da je proizvod v vseh fazah pridelan/predelan v Republiki Sloveniji. Enako velja, če je ekološki proizvod označen z dodatnim znakom »Kmetijstvo Slovenije«.
Certifikati za shemo »izbrana kakovost« in zaščitene proizvode so objavljeni na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kmetijstvo-gozdarstvo-in-prehrano/o-ministrstvu/seznami-certificiranih-proizvajalcev/, ekološki certifikati pa na spletni povezavi:https://webapl.mkgp.gov.si/bioWeb/isci.php.
Za ostale proizvode, ki niso v shemah kakovosti, lahko naročnik zahteva izjavo od proizvajalca, da je bil izdelek pridelan in predelan v Republiki Sloveniji.
Za sadje in zelenjavo, sveže meso, jajca, med ter deviška in ekstra deviška oljčna olja je pri tem že predpisano obvezno označevanje porekla, zato za te proizvode ni potrebe (v kolikor ni shemi izbrane kakovosti) po zahtevah dodatnega certifikata, saj mora biti oznaka že na embalaži predpakiranega izdelka (npr. jajca: oznaka države, št. proizvajalca in način reje; meso: država rojstva, vse države reje, država zakola in država razseka; sadje/zelenjavo: država izvora).
V kolikor naročnik prejme blago v razsutem stanju, morajo biti vse predpisane navedbe o poreklu navedene na spremnih dokumentih (enako kot je na predpakiranih izdelkih za meso ter sadje in zelenjavo). Pri jajcih je obveza, da je vsako jajce označeno z državo reje, številko proizvajalca in načinom reje.


20.    75. člen ZIUZEOP oziroma 113. člen ZZUOOP in Uredba o zelenem javnem naročanju

Kot že navedeno zgoraj, morajo določila 75. člena ZIUZEOP oziroma 113. člena ZZUOOP, ne glede na predpise, ki urejajo zeleno javno naročanje, upoštevati (zgolj) javni zavodi in le za javna naročila, katerih vrednost ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske unije.
V skladu z navedenim mora torej javnih zavod pri javnem naročanju kmetijskih proizvodov in živil upoštevati določila 75. člena ZIUZEOP oziroma 113. člena ZZUOOP, če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske unije. V tem primeru javnemu zavodu ni potrebno upoštevati (tudi) določil Uredbe o ZeJN. V primeru javnega naročila kmetijskih proizvodov in živil, katerega vrednost presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske unije, pa mora javni zavod upoštevati (zgolj) določila Uredbe o ZeJN, ne pa določil 75. člena ZIUZEOP oziroma 113. člena ZZUOOP.

 

21. Od kdaj veljajo nove mejne vrednosti za naročila male vrednosti, kot so navedene v interventnem zakonu?

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/2020, v nadaljevanju: ZIUOOPE) je začel veljati 31. 5. 2020 in od dneva začetka uporabe sprejetih ukrepov (1. 6. 2020) veljajo tudi nove (spremenjene) vrednosti za naročila male vrednosti pri javnem naročilu gradnje na splošnem področju. Na splošnem področju se je torej mejna vrednost za uporabo postopka naročila male vrednosti pri javnem naročilu gradnje zvišala na 1.000.000 eurov brez DDV. Na infrastrukturnem področju se mejne vrednosti ne spreminjajo.

 

22. Ali nove mejne vrednosti za uporabo postopka naročila male vrednosti veljajo tudi v primerih javnega naročanja blaga ali storitev?

Ne. Postopek naročila male vrednosti za javna naročila blaga ali storitev se (še vedno) lahko uporablja do mejnih vrednosti za objavo obvestil o naročilu v Uradu za publikacije Evropske unije (torej na splošnem področju do 139.000 (za ministrstva in občine) oziroma 214.000 (za druge osebe javnega prava) eurov brez DDV in na infrastrukturnem področju do 428.000 eurov brez DDV).

 

23. Ali bodo te višje mejne vrednosti za uporabo postopka naročila male vrednosti pri javnem naročilu gradnje veljale ves čas?

Ne, spremenjene mejne vrednosti za uporabo postopka naročila male vrednosti pri javnem naročilu gradnje so začasne narave in veljajo do 15. aprila 2021. Za naročila, ki se bodo začela (poslano obvestilo o naročilu male vrednosti) 16. aprila 2021 ali kasneje, veljajo mejne vrednosti, kot so v veljavi pred ZIUOOPE (torej 500.000 eurov brez DDV).

 

24. Kako sprememba mejnih vrednosti za naročilo male vrednosti vpliva na že začete postopke?

V prvem odstavku 38. člena ZIUOOPE je določeno, da se lahko postopek naročila male vrednosti od 1. 6. 2020 do 15. 4. 2021 uporabi za javno naročilo gradenj, katerega ocenjena vrednost je nižja od 1.000.000 eurov brez DDV. S tem se torej mejna vrednost za uporabo naročila male vrednosti pri javnem naročilu gradenj na splošnem področju dviga iz dosedanjih 500.000 eurov brez DDV na 1.000.000 eurov brez DDV. Naročnik novo mejno vrednost upošteva za javna naročila, začeta (v objavo poslano obvestilo o naročilu male vrednosti) po vstopu tega zakona v veljavo.

 

25. Na kakšen način lahko naročnik upošteva popravni mehanizem iz drugega odstavka 38. člena ZIUOOPE?

Drugi odstavek 38. člena ZIUOOPE določa, da se ne glede na ZJN-3 do 15. aprila 2021 popravni mehanizem dovoli tudi v primeru obstoja razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 oziroma nastanka okoliščine iz a) točke drugega odstavka 67.a člena ZJN-3. Naročnik v tem primeru določi primeren rok, v katerem mora gospodarski subjekt obveznosti izpolniti. Ta rok ne sme biti daljši od 30 dni. Povedano drugače, naročnik ponudniku, pri katerem bo na dan oddaje prijave oziroma ponudbe obstajal razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 oziroma bo na dan preverjanja v skladu s 67.a členom ZJN-3 ugotovil izpolnitev okoliščine za razvezo pogodbe iz a) točke drugega odstavka 67. a člena ZJN-3, omogoči izpolnitev obveznosti, ki so predstavljali podlago za obstoj razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 oziroma nastanka okoliščine za razvezo pogodbe iz a) točke drugega odstavka 67. a člena ZJN-3 (npr. plačilo davkov ali prispevkov ali predložitev obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja). Naročnik bo navedeno za ponudnike oziroma izvajalce, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji ugotovil na podlagi preverjanja v aplikaciji e-Dosje, za tuje ponudnike oziroma izvajalce pa na podlagi preverjanja v uradnih evidencah v državi, v kateri ima sedež. Obdobje za izpolnitev obveznosti pa ne sme biti daljše od 30 dni od poziva naročnika k izpolnitvi obveznosti.

Ne glede na naslov poglavja »Dvig višine ocenjene vrednosti za javno naročanje gradenj«, v katerega je umeščen 38. člen, gre v primeru iz drugega odstavka 38. člena ZIUOOPE za ukrep popravnega mehanizma, ki velja za vsa javna naročila, tako za blago, storitve kot gradnje.

 

26. Ali mora izvajalec, za katerega obstaja okoliščina iz a) točke drugega odstavka 67.a člena ZJN-3, ob poteku (vsakega) šestmesečnega obdobja za preverjanje, (sam) predložiti dokaze, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju okoliščine iz a) točke drugega odstavka 67.a člena ZJN-3?

Ne, naročnik bo v primeru ugotovitve obstoja okoliščine iz a) točke drugega odstavka 67.a člena ZJN-3 po preverjanju v uradnih evidencah države članice oziroma države, v kateri ima ponudnik svoj sedež, lahko ponudnika pozval k izpolnitvi obveznosti, ki predstavljajo razlog za obstoj okoliščine iz a) točke drugega odstavka 67.a člena ZJN-3, ta rok pa ne bo smel biti daljši od 30 dni. V vsakem primeru pa mora naročnik tudi pri pozivih k izpolnitvi obveznosti ravnati v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, predvsem načelom enakopravne obravnave ponudnikov. V, s strani naročnika, določenem roku, bo torej moral izvajalec izpolniti svoje obveznosti in o tem, v tem roku, naročniku posredovati tudi dokazilo, ki bo potrjevalo neobstoj predmetne okoliščine za razvezo pogodbe ali pa ga bo naročnik na nov datum (ki ga tudi določi naročnik) preveril z uporabo aplikacije e-Dosje.

 

27. Ali bo popravni mehanizem za primer obstoja razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 oziroma nastanka okoliščine iz a) točke drugega odstavka 67.a člena ZJN-3 veljal ves čas?

Ne, popravni mehanizem (če gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave ali preverjanja znaša 50 eurov ali več ali če na dan oddaje ponudbe ali prijave ali preverjanja ta subjekt ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave) je začasne narave in velja do 15. aprila 2021.